Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa se je leta 2017 sprejel z namenom, da se vrhunskim športnikom ob upokojitvi zagotovi socialno varnost, saj se je v praksi izkazalo, da se mnogi izjemni športniki že takoj po končani karieri soočajo z materialnimi in socialnimi težavami. Dodatek k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa po zakonu tako prejemajo vrhunski športniki, ki so s svojim delom in izjemnimi dosežki na področju športa trajno prispevali k razvoju družbe in ugledu ter prepoznavnosti države, hkrati pa so uživalci pokojnine po splošnih predpisih, ki določajo pokojninske prejemke.

Kot so zapisali predlagatelji novele zakona, pa je praksa izkazala, da pravna podlaga, ki zagotavlja dodatek k pokojninam vrhunskim športnikom, ni ustrezno urejena, »saj zakon med upravičence do dodatka vrhunske športnike ne vključuje invalide, prejemnike medalj s svetovnih prvenstev v para olimpijskih kolektivnih in individualnih športnih panogah oziroma disciplinah.« Na neenakopravnost obravnave športnikov invalidov z odličji svetovnih prvenstev je nedavno tega opozoril tudi Zagovornik načela enakosti. Ta je na podlagi postopka ocene diskriminatornosti ocenil, da je zakon diskriminatoren v prvem odstavku 3. člena, ki določa, da so do dodatka k pokojnini upravičeni zgolj športniki, ki so prejeli olimpijsko ali para olimpijsko medaljo, medaljo z olimpijade gluhih, medaljo s šahovske olimpijade ali medaljo s svetovnih prvenstev v olimpijskih kolektivnih športnih panogah ali olimpijskih športnih disciplinah individualnih športnih panog v članski konkurenci, ne pa tudi vrhunski športniki invalidi, dobitniki medalj s svetovnih prvenstev v para olimpijskih kolektivnih in individualnih športnih panogah oziroma disciplinah.