Ob napovedi zapiranja več tovarn po Sloveniji Socialni demokrati skupaj z opozicijskimi partnerji zahtevajo razpravo na pristojnih parlamentarnih odborih
Poslanska skupina Socialnih demokratov je s podporo opozicijskih LMŠ, Levice in SAB v zakonodajno proceduro vložila zahtevo za sklic skupne nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbora za gospodarstvo: Ukrepi za preprečitev zapiranja predelovalnih podjetij, ohranitev gospodarske dejavnosti in zaposlenosti ter vključenosti slovenskih podjetij v deglobalizirane globalne verige.
25. marec 2021
Poslanec Socialnih demokratov Jani Prednik je na skupni novinarski konferenci predlagateljic zahteve uvodoma poudaril: “za nami je naporno leto, pred nami pa še bolj negotovo obdobje”. To se po mnenju Prednika nanaša na nepredvidljive gospodarske trende, kot je izpostavil, je opozicija že dlje časa opozarjala na številne negativne posledice epidemije. “V preteklem tednu je odjeknila vest o zapiranju tovarne Adient na Koroškem, z več kot tristo zaposlenimi, še pred tem pa napoved zapiranja Safila v Ormožu,” je spomnil poslanec. Kot je nadalje povedal, je pri danih napovedih zaskrbljujoče dejstvo, da ne gre nujno za podjetja v težavah, sta pa omenjeni dve podjetji po besedah Prednika “na že tako razvojno ogroženih območjih.”
“Imamo občutek, da sedimo na tempirani bombi, ki bi lahko povzročila domino efekt, zato smo se Socialni demokrati, skupaj s partnerji, odločili sklicati nujno sejo dveh pristojnih odborov,” je izpostavil poslanec, po zatrdilu katerega namen seje ni obračunavanje opozicije z vlado, temveč iskanje novih rešitev, ukrepov in pristopov za reševanje dane problematike.
Stranke predlagateljice so v obrazložitvi zahtevi dodatno pojasnile, da poslovanje podjetjem, za razliko od gostincev, turizma in industrije srečanj, ni bilo omejeno z vladnimi odloki o prepovedi poslovanja in zbiranja. “Kljub dejstvu, da je bila podjetjem na voljo vsa PKP pomoč, taista podjetja zdaj zapirajo vrata, slovenska država pa se na to ne odziva,” so dodali. V SD, LMŠ, Levici in SAB so tako prepričani, da sprejeti PKP zakonodajni paketi za ohranitev gospodarske dejavnosti, zaposlenosti in delovnih mest niso dosegli zastavljenih ciljev. “Če se zapiranja podjetij zgodijo v razvojno prikrajšanem okolju, kot sta Koroška in Spodnje Podravje, pomeni to socialno katastrofo za širšo skupnost. Dva takšna primera hkrati sta za majhno državo že velik kratkoročni izziv. Če pa bi se takšen trend nadaljeval, bi lahko bili soočeni z neobvladljivo spiralo brezposelnosti, neaktivnosti in revščine, ki jo z obstoječimi mehanizmi ne bi zmogli obvladati,” so bili kritični. Kot so nadalje opozorili v opozicijskih strankah, je še posebej zaskrbljujoče dejstvo, da imajo najbolj ogrožena podjetja mnogo skupnih značilnosti: “so del dobaviteljske verige, ki se pod vplivom pandemije močno spreminja, saj se krajša in seli s periferije v centre, pogosto gre tudi za dele velikih korporacij, ki bi jih še nedavno označili za »strateške« lastnike podjetij s sedežem v Sloveniji, kar pa je najpomembneje, ne gre (nujno) za podjetja v težavah, temveč za podjetja, v katerih so se lastniki pač odločili za optimizacijo svojih procesov, žrtve pa bodo ostale v krajih, ki jih bodo zapustili. Lastnikom teh podjetij ne grozi propad, temveč morda le upad profitne marže.”
Nadalje so si v strankah SD, LMŠ, Levice in SAB enotni, da bi bilo ob začetni splošni pomoči podjetjem ukrepe za pomoč potrebno sprejemati tudi glede na vrsto prizadetosti dejavnosti in sicer za:
dejavnosti, ki so bile ustavljene zaradi vladnih omejitev gibanja, zbiranja ter prodaje blaga in storitev;
dejavnosti, prizadete zaradi prekinitve prostega čezmejnega gibanja;
dejavnosti, prizadete zaradi prekinitve blagovnih tokov;
dejavnosti, prizadete s povišanimi stroški poslovanja zaradi izvrševanja epidemioloških ukrepov;
dejavnosti, prizadete zaradi deglobalizacijskih učinkov (umiki investitorjev).
“Imamo občutek, da sedimo na tempirani bombi, ki bi lahko povzročila domino efekt, zato smo se Socialni demokrati, skupaj s partnerji, odločili sklicati nujno sejo dveh pristojnih odborov,” je izpostavil poslanec SD Jani Prednik, ki zatrjuje, da namen seje ni obračunavanje opozicije z vlado, temveč iskanje novih rešitev, ukrepov in pristopov za reševanje dane problematike.
Prav tako so predlagatelji zahteve opozorili na prekinitve celotnih blagovnih tokov, kar je, kot so zapisali, jasno razgalilo ranljivost sodobnega globalnega gospodarskega sistema zaradi razpršenih, kompleksnih in dolgih dobavnih verig. “Zato je pojav pandemije sprožil njihovo krajšanje in selitev v “jedrne” države. Zapiranje industrijskih dejavnosti pri nas kaže, da Slovenija ni koncipiranega kot jedrna država, saj industrijski obrati pri nas postajajo žrtve optimizacije procesov, ki jih izvajajo njihovi lastniki,” so bili jasni v opoziciji.
Ob tem so v zahtevi izpostavili še druge negativne trende pandemije, ki jih je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) označila za značilnost dane krize:
Zelo močna gospodarska recesija
Večja zadolženost držav, podjetij in gospodinjstev (zato izhod dogovorjen v zadolževanju na EU ravni).
Nižje obrestne mere za daljšo ročnost, nekonvencionalna denarna politika (in zato nova EU »fiskalna politika«)
Rizik prehitrega izhoda iz ustavitve aktivnosti socialnega distanciranja in obratno.
Sprememba v dobaviteljskih verigah kot grožnja in priložnost.
Spremenjene investicijske odločitve, ki jih je težko napovedati.
Manj priložnosti za migracijske delavce v tujini.
Nižje cene surovin kot pozitivna olajšava.
Vse več političnega populizma in ekstremizma.
“Glede na svoj položaj Slovenija ni samoumeven del središča, v katerega se seli industrijska proizvodnja. S svojo ceno dela ni, noče in ne sme biti konkurenčna državam, ki svoje priložnosti iščejo v masovnem, slabo plačanem delu in nizkih standardih regulacije. Prave podpore tržno uspešnim samostojnim znamkam, ki so – poleg razvojnega dobaviteljstva – edina resna garancija za obstoj v dobaviteljskih verigah in na svetovnih trgih, pa država ne ponuja. V privabljanju tujih investicij in vzpodbujanju izvoza še vedno prevladujeta miselnost in pomoč v smeri dodelavnih poslov za velike tuje dobavitelje,” so še dodali v SD, LMŠ, Levici in SAB, v katerih so prepričani, da je treba v luči nakazanih trendov pomoč ljudem in gospodarstvu nuditi na treh ravneh:
Lokalno:
Nemudoma povečati kapacitete programov zaposlitvene reintegracije in programov za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, zlasti na bolj prizadetih območjih.
Glede na veščine brezposelnih, preveriti vse možnosti za njihovo hitro zaposlitveno reintegracijo.
Preučiti možnosti za dodatne, ciljane ukrepe za pomoč prizadetim regijam, npr. s sprejemom zakonov o razvojni podpori prizadetim območjem.
Na ravni države:
Okrepiti dialog z vsemi deležniki, da bi ugotovili vzroke za opuščanje dejavnosti in pripravili ukrepe za njihovo preprečevanje.
Segmentirati ukrepe pomoči za gospodarstvo glede na vrsto prizadetosti.
Pogojevati državno pomoč z ohranjanjem dejavnosti in zaposlenosti.
Na strateški ravni:
Upoštevati spremenjene trende v nacionalnih strateških dokumentih in jih načrtovati tako, da bodo usmerjeni v ustvarjanje kakovostnih, stabilnih zaposlitev v segmentih, ki so na vrhu logističnih in dobaviteljskih verig.
SD, LMŠ, Levica in SAB so pristojnima odboroma predlagali sprejem naslednjih sklepov:
Odbor za gospodarstvo in Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide (v nadaljevanju: Odbora) ugotavljata, da slovenske državne pomoči niso učinkovite pri motiviranju investitorjev k ohranjanju gospodarske aktivnosti in zaposlenosti.
Odbora priporočata Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da preučita razloge za številne odločitve tujih investitorjev za nenadno opuščanje industrijske dejavnosti in odpuščanje zaposlenih v Sloveniji ter o njih v roku 1 meseca poročata Državnemu zboru.
Odbora priporočata Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravi urgentne programe zaposlitvene reintegracije in aktivne politike zaposlovanja za zaposlene, ki zaradi nenadnih umikov investitorjev izgubljajo zaposlitve, zlasti za tiste na demografsko ogroženih in obmejnih področjih.
Odbora priporočata Vladi, da preuči možnosti za pripravo in sprejem zakonov o razvojni podpori za demografsko ogrožena obmejna območja, ki jih je prizadela nenadna visoka brezposelnost, kot sta Koroška in Spodnje Podravje.
Odbora priporočata Vladi, da za sofinanciranje projektom v pomoč brezposelnim in za prestrukturiranje prizadetih območij uporabi tudi sredstva Evropskega sklada za prilagoditev globalizacij (EGF).
Odbora priporočata Vladi, da pri snovanju vseh bodočih ukrepov za podporo gospodarstvu upošteva interes po dolgoročnem, stabilnem in družbeno odgovornem vedenju investitorjev-delodajalcev in škodljive učinke privatizacije.
Odbora priporočata Vladi, da zagotovi stalno in primerno proračunsko financiranje programov zaposlitvene reintegracije in drugih programov za spodbujanje zaposlenosti, ki naj temeljijo na prostovoljnem vključevanju brezposelnih v stabilna in dostojna delovna razmerja.
Povej svetu!
Preberi še:
Socialni demokrati in Levica z javnim pismom v podporo instituciji predsednika republike
Meira Hot in Damijan Bezjak Zrim: Tudi ponoči mora biti jasno, kam po zobozdravstveno pomoč
