Poslanka je uvodoma pojasnila, da Letalski center Maribor že 30 let uspešno izvaja obrambo proti toči, »po informacijah naj bi iz letalskega centra na ministrstvo prispela ponudba za izvajanje protitočne obrambe v višini okoli 400.000 evrov, kar pa niste sprejeli. Zato so jo po uspešnih dogovorih z občinami sofinancerkami, znižali na 300.000 evrov. Naj omenim, da pri protitočni obrambi sodeluje kar 60 občin in prispevajo kar dve tretjini potrebnih sredstev.«

Ob tem je Muršičeva opozorila, da bi za izvajanje dejavnosti potrebovali sodobnejšo opremo – radar, dodatna letala, saj pokrivajo ogromno površino (celotno Podravje, Slovenske gorice in Prekmurje). »Težave pa nastanejo tudi z vzletanjem iz Mariborskega letališča, kjer se obratovalni čas letališča vse bolj krajša. Zato menim, da bi država Slovenija morala strmeti k temu, da se edinemu usposobljenemu izvajalcu v Sloveniji na področju obrambe proti toči pomaga tako z rednimi viri financiranja kot tudi z ustrezno opremo,« je poudarila.

»Zaradi podnebnih sprememb, ki se kažejo v ekstremnih vremenskih dogodkih, kot so neurja, neurja s točo, poplave in ne nazadnje tudi suša, se (vsakoletna) škoda v kmetijstvu, gozdarstvu in na premoženju ljudi meri v milijonih evrih, kar je bistveno več, kot bi jih potrebovali za nabavo ustrezne protitočne opreme in za izvajanje,« je zaključila poslanka.

V luči navedenega je mag. Bojana Muršič na pristojnega ministra naslovila sledeča vprašanja:

• Zakaj ne zagotovite sredstev za protitočno obrambo v Podravju, Slovenskih goricah in Prekmurju?
• Ali se zavedate, kakšno potencialno škodo lahko povzročite kmetijstvu, gozdarstvu, premoženju ljudi, samooskrbni verigi prebivalcev, ker ne sprejmete ponudbene cene Letalskega centra Maribor?
• Kdo bo nosil škodo v primeru toče, ki bo uničila kmetijska zemljišča, gospodarska poslopja, številne strehe, domove, …. ?
• Ali ste mnenja, da bi bilo potrebno obrambo proti toči razširiti še na druga območja v Sloveniji? In če ne, zakaj ne?