“Imamo dolge čakalne dobe, ki so se v epidemiji še podaljšale. Nesprejemljivo je, da morajo ljudje na posege čakati tako dolgo. To moramo rešiti in to je mogoče rešiti. Zato potrebujemo dobro organizirano akcijo, dodaten denar in dodaten angažma zdravnikov in osebja. Ni pa tega mogoče rešiti, če bomo še naprej delali v javnem zdravstvu malo posegov, da lahko isti zdravniki popoldne opravijo veliko posegov za denar. Ni problem, da je zdravnik zasebnik. Samo naj bo zasebnik, ne pa da dela malo v javnem sektorju za plačo in socialno varnost, izobraževanja in bonitete, popoldne pa za denar. Problem dvoživk prerašča v tumor javnega zdravstva,” je Tanja Fajon izpostavila problem čakalnih dob, ki najbolj ponazarja sistemske in strukturne probleme zdravstvenega sistema.

Načrt za kakovostno in dostopno javno zdravstvo za vse je pripravila ekipa strokovnega sveta SD za zdravje pod vodstvom dr. Branka Gabrovca, specialista za zdravstveni menedžment. Pri pripravi načrta je sodelovalo 84 strokovnjakov, načrt pa bodo sedaj predebatirali v javni razpravi po slovenskih mestih in ga nadgradili s pridobljenimi mnenji strokovnjakov in uporabnikov. “Naš pristop temelji na treh stebrih – izboljšanem upravljanju in organiziranju, boljšemu financiranju sedaj podfinanciranega javnega zdravstva in naložbah v modernizacijo javne zdravstvene infrastrukture,” je poudaril dr. Branko Gabrovec. Izpostavil je 6 korakov načrta: najprej akcijski pristop za nujno skrajšanje čakalnih vrst, ki so se v epidemiji dodatno podaljšale, ukrepe za izboljšanje upravljanja, kakovsti in odgovornosti v zdravstvenem sistemu, ki vključuje tudi ločitev upravljalske in nadzorne funkcije v zdravstvenih zavodih, učinkovitejša koordinacija preko regionalnih zdravstvenih uprav ter uvedbo referenčnih cen zdravstvenih storitev. Posebno pozornost namenjajo položaju družinskih zdravnikov kot vstopne točke do vseh zdravstvenih storitev ter medicinskim sestram kot hrbtenici zdravstvenega sistema.