Nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolniške odsotnosti je sicer pravica, ki jo urejata Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, višina nadomestila plače pa je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije.

Stranke predlagateljice novele so v obrazložitvi predlaganih sprememb pojasnile, da trenutna ureditev dane pravice za bolniške nadomestilo po ZZVZZ določa, da osnovo za denarno nadomestilo predstavlja zavarovančeva povprečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala bolniška odsotnost.

Prav tako ZZVZZ določa tudi najnižji in najvišji znesek denarnega nadomestila za začasno zadržanost od dela oziroma bolniško nadomestilo, to pa ne sme biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan. »Trenutno znaša višina zajamčene plače 237,73 evrov bruto, kar je bistveno nižje od višine denarne socialne pomoči, kratkoročnih minimalni življenjskih stroškov in minimalnih življenjskih stroškov,« so še opozorili v SD, LMŠ, Levici, SAB in NeP.

Prav tako so predlagateljice novele pojasnile, da se zajamčeni osebni dohodek, ki po sedaj veljavni ureditvi predstavlja osnovno za odmero bolniškega nadomestila, po sprejemu novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v letu 2012, ne uporablja več, razen v aktualnem ZZVZZ.

»Za primerjavo, zajamčena plača se je zadnjič zvišala leta 2006 na 237,73 evrov in vse do danes ostala na isti višini. V istem času pa je minimalna plača, ki je leta 2006 znašala 521,83 evrov z usklajevanji do danes narasla na 1.024,24 evrov. Minimalna plača se je torej zvišala za 96 % medtem, ko se je zajamčena plača zvišala za 0 %,« so še zapisali. Kot so nadalje pojasnili, uporaba zajamčene plače kot meje za najnižje nadomestilo za bolniško odsotnost sicer ne predstavlja pravne praznine, po prepričanju strank predlagateljic pa botruje zatečeni in neustrezni zakonski ureditvi, ki pomeni kršitev pravic do socialne varnosti, saj se znesek zajamčene plače v primerjavi z minimalno plačo in drugimi socialnimi transferji ne usklajuje več z rastjo življenjskih stroškov.

»S predlogom spremembe ZZVZZ želimo zagotoviti višjo socialno varnost zavarovancem, katerih osnova za odmero denarnega nadomestila za bolniško odsotnost se uporablja zajamčena plača. Zato smo pripravili spremembo sedmega odstavka 31. Člena ZZVZZ tako, da bo na novo določil najnižjo višino denarnega nadomestila za bolniško odsotnost, ki pripada zavarovancu, v višini 60 % minimalne plače in ne več zajamčene plače,« so zaključili v SD, LMŠ, Levici, SAB in NeP, s pričakovanjem, da bodo poslanke in poslanci predlagano spremembo, kot so izpostavili, »za pravičnejšo ureditev«, soglasno podprli.