»Rekorden javni dolg, ekstremno visok primanjkljaj, poslabšanje zunanjetrgovinske bilance, visoka inflacija in nevarno napihovanje nepremičninskih in drugih balonov napovedujejo prihodnji gospodarski zlom.«

S temi besedami je trenutno gospodarsko stanje Slovenije opisal podpredsednik Socialnih demokratov dr. Jernej Pikalo. Spomnil je, da smo podobna ravnanja videli že v prvem mandatu vlade Janeza Janše med leti 2004 – 2008. A ker napak za nazaj ni moč popraviti – tako Pikalo – je na mestu opozorilo, »da smo ponovno pred veliko krizo in da zahtevamo ukrepanje«.

Ob tem je Pikalo opozoril, da gospodarske krize najbolj prizadenejo državljane, ki živijo od svojega lastnega dela. V situaciji, v kateri je in v katero gre Slovenija, pa država ne bo imela denarja, da bi blažila probleme, ki bodo nastajali in tako pomagala najranljivejšim. Številni se že danes soočajo s posledicami energetske krize. Dodatno pa kupno moč prebivalstva zmanjšuje inflacija: »to preprosto pomeni, da bomo z istimi dohodki imeli vsak mesec manj v naši nakupovalni košarici,« je dejal Pikalo.

Pikalo je bil tudi kritičen do predloga Zakona v dohodnini, ki je včeraj dobil zeleno luč Odbora DZ za finance: »To kar se je zgodilo včeraj, da je Odbor DZ za finance podprl spremembo zakona o dohodnini, pomeni samo še dodaten korak v napačno smer, saj bo zakon razbremenil predvsem najbogatejše.«

Predsednik strokovnega sveta SD za finance, razvoj in kohezijo Milan M. Cvikl je opozoril, da vsi resni analitiki doma in na tujem govorijo o tem, da čakajo svet in svetovno gospodarstvo v naslednjem desetletju največje spremembe v zgodovini. »Ta vlada pa sprejema odločitve, ki trajno poslabšujejo možnosti Slovenije za nujno trajnostno okrevanje in onemogočajo ukrepanje ob sedanjih in prihodnjih gospodarskih šokih.«

Po besedah Cvikla se Slovenija sooča z resnimi makroekonomskimi neravnovesji. Prvo je povzročila vlada, ki je v času relativno visoke gospodarske rasti zapravila možnost, da bi naredila rezerve. Imamo največji javno-finančni primanjkljaj, javni dolg gre proti 90 odstotkom BDP. Drugo neravnovesje povzroča dvig cen energentov in povečan uvoz.

»V zadnjem obdobju pa prihaja še inflacija. Ta je najvišja, od kar je Slovenija prevzela evro. Posebej je zaskrbljujoče, da je rast cen košarice dobrin 7,6 odstotna,« je poudaril Cvikl. Po njegovem mnenju bi vlada lahko zaustavila inflacijo, ki izhaja iz energetske krize. Denimo z usmerjenim zniževanjem davka na dodano vrednost za najbolj ranljive skupine. Toda vlada o tem očitno ne razmišlja, govori o nekih mogočih vavčerjih, obveznosti prenaša na občine, sama pa nič ne naredi, je Cvikl.

Ob tem vlada še dodatno poglablja javno finančno luknjo z zakonom o dohodnini, ki najbogatejšim daje še več: »Če vlada meni, da ima 250 milijonov evrov možnega izpada v javnofinančnih prihodkih, potem naj to uporabi za usmerjeno pomoč tistim, ki to resnično potrebujejo,« je o predlogu sprememb pri dohodnini dejal Cvikl.

»To je kapitalizem v najbolj trdi obliki – deliti svojim in najbogatejšim. Gre za spopad glede delitve ustvarjenega, saj se zmanjšuje progresivnost obdavčitve in zmanjšuje obdavčitev kapitala. To ne bo pomagalo večini, ker gredo ti učinki le najbogatejšim. Bogati bodo bogatejši, revni pa revnejše, država pa bo pri tem obubožala in postala nesposobna pomagati v času družbenih potreb,« je zaključil Cvikl.