25. november označuje začetek aktivnosti, ki se jih bodo mnoge ženske lotile v teh dneh, da bi osvetlile boj proti nasilju nad ženskami. Verjetno se kdo sprašuje zakaj, odgovor pa je podoben vsako leto. Še vedno ni dovolj. Še več: izredno frustrirajoče je, da se nekaj glasov ponavlja vsako leto, kajti “definicija norosti je delati vedno znova iste stvari in pričakovati drugačne rezultate”. In vendar ženskam nič drugega ne preostane.

Tale zapis pišem anonimno. V zadnjem letu je trenutna oblast več kot jasno pokazala, kakšna je cena izpostavljanja in slednje ne želim poravnati. Niti na to ni pripravljena družba, kar je v tem trenutku spet aktualno z intervjujem Mie, ki na zelo pogumen način ceno izpostavljenosti plačuje že drugič.

Molk uničuje. Stigma tudi. Izbira med njima je kot izbira med Scilo in Karibdo. Naučila sem se nehati obsojati. To je prva lekcija ob stiku z drugimi sotrpinkami, ko ti razlagajo svojo zgodbo. Nikoli ne moreš živeti njihovega življenja, zato ne moreš sprejemati enakih izbir. Pa je to najtežje, vdati se v usodo, da ne moreš pomagati in da nekatere ciklu zlorabe ne bodo ušle.

Jaz sem molčala 13 let. Še vedno molčim. Kar se je meni zgodilo, sem zakopala tako globoko, da sem potrebovala terapijo za odkopavanje. In odkopavanje je proces, dolgotrajen. Ne izogneš se vzvodom in stikom, ki te spravijo nazaj na tisto raven, ko si bila le in samo žrtev, nič več. “Moj” povzročitelj nasilja si je sam vzel življenje. Tako se mi ni bilo treba več soočiti z njim. Kar strahopetno od mene, ampak kaj več lahko pričakuješ od 17-letnice?

Nasilje prepaja to družbo, le da to počne nevidno. Gledamo skozi njega in se obrnemo stran. Nasilje tudi ubija, tako ali drugače. Takrat si pridemo pogledat prizorišče zločina, “iz firbca.” Ne, nismo še tam kot družba, tam, kjer bi morali biti. Nismo si še priznali, kaj vse je nasilje.

Ko te prvič udari, je prepozno.

Ko te posili, je enkrat dovolj.

Ko ti vzame kartice, si ujeta.

Na tem mestu pozivam vse politične stranke, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nasilje proti ženskam. To pomeni tudi več financiranja in pozornosti preventivnim ukrepom ter potek postopkov, ki žrtvi omogoča vso podporo in razumevanje pri iskanju pravice po sodni poti ter pri obnovi svojega življenja.

Posameznik ne more spremeniti sveta, zato si ne obetam prav dosti takoj. Sem samo še ena anonimna žrtev, ki stoji pred sistemom in ga prosi, naj jo usliši. #jaztudi