Uvodoma je opozoril na trend ukinjanja številnih storitev s področja državne uprave, bančnih in poštnih storitev ter na premajhno vlaganje na različnih področjih, izgradnja stanovanj, investicije za večjo dostopnost do širokopasovnih povezav… Po prepričanju poslanca se posledično mlade generacije selijo v večja urbana središča in tujino, prav tako upad storitev ter prenizke investicije po mnenju poslanca predstavljata velik hendikep za starejšo generacijo, vezano na kraj, v katerem stanuje.

Kot je nadalje opomnil poslanec, je bil razpis za 16 milijonov sredstev za digitalni razvoj, na katerega se je prijavilo kar 75 odstotkov občin, razveljavljen, hkrati s tem pa so iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) sporočili, da razpis nima nobene povezave z zagotavljanjem internetne infrastrukture na področju sivih lis in da bo za širokopasovna omrežja po mestih in vaseh na voljo 60 milijonov evrov.

Bevk je spomnil na sprejeto strategijo Evropske komisije – Evropa 2020 za zajezitev krize in dvig gospodarske rasti v Evropski uniji. Med poglavitnimi cilji strategije je zagotavljanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti, kar naj bi se doseglo z učinkovitejšim vlaganjem v izobraževanje, raziskave in inovacije, s prehodom na nizkoogljično gospodarstvo, z zagotavljanjem novih delovnih mest in zmanjšanjem revščine. »Evropski strateški dokumenti izpostavljajo pomen širokopasovne internetne infrastrukture kot pomemben dejavnik pri spodbujanju gospodarskega razvoja. Evropska unija si je do leta 2020 zadala cilj – omogočiti dostop do internetne povezave hitrosti nad 30 Mb/s vsem prebivalcem Evrope in stalno povezanost v splet vsaj polovice gospodinjstev s hitrostjo nad 100 Mb/s,« je še izpostavil poslanec Bevk, po prepričanju slednjega pa realnost kaže drugo sliko. Poudaril je, da na idrijskem obstajajo številna območja brez interneta: »Da bi občina pritegnila mlade, predvsem izobražene prebivalce, in zagotovila odpiranje novih delovnih mest ter nadaljnji razvoj gospodarstva, bo morala zagotoviti ustrezne pogoje za gospodarsko rast in dostopno javno in družbeno infrastrukturo.«

Po besedah poslanca je pomen interneta še večji v času epidemije, po njegovi oceni je bilo občanom brez ustrezne internetne povezave v času epidemiji onemogočeno šolanje na daljavo, opravljanje dela od doma ter nasploh omejen dostop do storitev, ki so se v času epidemije preusmerile v spletno okolje. Prav tako je izpostavil specifičnost idrijskega gospodarstva, vezano na delovna mesta s tehnično izobrazbo: »Kar 1500 ljudi, predvsem mladih, se vozi na delo izven občine. Po drugi strani pa se zaradi istih razlogov 1600 ljudi vozi na delo v Idrijo, gre za neke vrsto industrijsko »monokulturo« na področju zaposlovanja.«

Na kvaliteto oz. siromašenje življenja v manjših lokalnih skupnostih po prepričanju poslanca Socialnih demokratov negativno vpliva tudi ukinitev več sto poštnih in bančnih poslovalnic ter bankomatov v manjših krajih po vsej Sloveniji. »Spodnja Idrija s 1390 prebivalci, drugo največje naselje v občini, skupaj s 700 prebivalci iz okoliških vasi, ostala brez bančne in poštne poslovalnice, v drugi polovici lanskega leta pa še brez edinega bankomata. Podobno je tudi v naselju Črni Vrh nad Idrijo, kjer prav tako ni bančne poslovalnice ter bankomata, le da tam najosnovnejše poštne storitve opravljajo na bencinskem servisu izven naselja,« je še zapisal ter opomnil tudi na siromašenje storitev na področju javne oz. državne uprave.

V zvezi z zapisano problematiko je poslanec Socialnih demokratov Samo Bevk Vladi Republike Slovenije in pristojnim ministrstvom predlagal naslednje pobude:

• Da pripravijo odločnejše ukrepe in objavijo javni razpis za hitrejši napredek zagotavljanja internetne infrastrukture na področju belih in sivih lis v Republiki Sloveniji.
• Da pripravijo poročilo o trenutnem stanju aktivnosti ter plan zaključka del na Javnem razpisu za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije »GOŠO 5«.
• Da pospešijo gradnjo neprofitnih stanovanj za mlade tudi v manjših občinah, ki so demografsko ogrožene.
• Da država s Pošto Slovenijo kot njena lastnica naredi program postopne revitalizacije poštnih storitev v krajih, kjer so bile poštne poslovalnice ukinjene.
• Da subvencionirajo delovanje bančnih izpostav in bankomatov ter
• premislijo o smiselnosti reform na področju siromašenja javne oziroma državne uprave na območju občin, kjer so sedeži Upravnih enot.