Socialni demokrati poudarjamo, da je za boljši položaj žensk v družbi zdravje izjemno pomembno, zato je ključen načrt za krepitev spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter večjo dostopnost ginekološke dejavnosti na primarni ravni, k čemur smo se zavezali tudi v našem programu Nov začetek.

Poslanka in članica predsedstva Ženskega foruma SD mag. Bojana Muršič, je poudarila, da je epidemija pokazala vse slabosti našega zdravstvenega sistema in povzročila še slabšo dostopnost do zdravstvene oskrbe, tudi na področju ginekologije: »Po več kot dveh letih epidemije na vhodih v zdravstvene domove na ruralnih območjih še vedno lahko vidimo napise, da dostop do ginekologa ni mogoč. Ženske se morajo obrniti na kakšno večjo zdravstveno ustanovo, kar je problem predvsem za starejšo populacijo. Zato moramo čim prej ponovno vzpostaviti delovanje ginekoloških ambulant na podeželju, kajti tam živijo posebej ranljive skupine.« Po besedah Bojane Muršič je nujen pravočasen dostop do ginekološke obravnave in tudi do vseh drugih vej medicine, kajti nujno je, da se bolezen čim prej odkrije in ustrezno obravnava.

Da je ključna težava našega zdravstvenega sistema danes dostopnost do zdravstvene oskrbe, je prepričan tudi Branko Gabrovec, predsednik Strokovnega sveta SD za zdravstvo, in zagovornik javnega zdravstva. Gabrovec meni, da morajo biti ukrepi, ki bi povečali dostopnost do zdravstvenih storitev, urgentni, »ker ljudi ne zanima, kaj bomo  mi naredili na sistemski ravni in se bo to poznalo leta 2030, ljudi zanima, kaj lahko naredimo danes.« Po besedah Gabrovca »bi bila hitra rešitev v delitvi kompetenc, pa tudi plačilo za dobro opravljeno delo«. Na sistemski ravni – tako Gabrovec – pa bi morali razmišljati o »spodbudah, da se bodo študentje odločali za te veje medicine, in tudi za drugačno ovrednotenje specializacije za primarno raven.«

Dr. Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija, združenja za boj proti raku dojk je opozorila na upad postavljenih diagnoz rakavih obolenj na rodilih, pa tudi napredovane stopnje bolezni v času epidemije in po njej: »Številne ženske so se zelo namučile, da so sploh prišle do diagnoz. Na nas so se ženske obračale, ko niso mogle priti do svojega ginekologa. Vrata so bila dejansko zaprta, nadomeščanja ni bilo. Primer gospe, ki ni mogla priti do napotnice, da bi lahko šla naprej. Ko je enkrat prišla do napotnice in do onkološkega inštituta, so stvari stekle, vendar ta pot od začetka do diagnoze je bila zelo težka in zelo dolga.« Na pojavnost in zgodnje odkrivanje raka v času epidemije je sicer že večkrat opozoril poslanec SD Dejan Židan.

Predstavnica Inštituta 8. marec Tanja Matijaševič je izrazila skrb, da bi politika posegala v žensko telo, in da bi to postalo žrtev politike, kot se denimo dogaja na Poljskem. Po njenih besedah se moramo v slovenski družbe več pogovarjati o ženskem zdravju, telesnem in mentalnem: »Ugotavljamo, da o reproduktivnem zdravju ni veliko javne debate. Opažamo tudi, da se prvi obisk ginekologa zgodi precej pozno. Smiselno je razmišljati, kako čim bolje informirati ljudi. Mi se zavzemamo se za socialno državo, trkamo na vrata strank, jih sprašujemo po njihovih stališčih. Od številnih ne dobivamo odgovorov. Zelo pa podpiramo pogovore stroke. Želimo si več takšnih pogovorov, kajti tako bodo uporabnice in uporabniki prišli do informacij.«