“Prvi oficir na Titaniku slovenske energetike, ki pelje proti ledeni gore, ni poprijel za krmilo ladje, skočil je v rešilni čoln na poti do dobre službe,” je bil poveden Cvikl. Poslanec Knežak pa je pripomnil: “ Naši južni sosedi imajo zato povedno modrost, kad brod tone… (štakori skače z broda op. av.)…”

Prav tako je opomnil na aktivnosti preostalih evropskih držav pri soočanju z energetsko krizo. “Avstrija in Nemčija sta med drugim aktivirali izredni načrt za oskrbo z energenti, na drugi stani pa slovenska vlada kadruje,” je bil jasen. Stanje je po prepričanju Knežaka še toliko bolj zaskrbljujoče, ko je naša država na račun rokohitrskega kadrovanja ostala brez državnega sekretarja, odgovornega za energetiko. Kot je bil nadalje jasen, se ravno zaradi vse višjih cen energentov v državi nezadržno dražijo izdelki in storitve, ki jih državljanke in državljani nujno potrebujejo za življenje. “Gospodarstvo nazaduje, oskrbnine v domovih za starejše rastejo v nebo, prav tako prehrana in stroški ogrevanja. Vlado pa zanimajo samo dobro plačane in vplivne službe, ljudje pa “ostajajo” njena zadnja skrb,” je bil kritičen poslanec.

Vse to se po njegovih besedah še bolj “intenzivno” dogaja v času pred volitvami. “Blaž Košorok ni zgolj eno ime, “gre za simptom, košorokov, ki se potegujejo za službe, rezervirane za podpornike vladajoče koalicije, je pod to vlado čedalje več.”
“Če kaj, Slovenija potrebuje načrt za reševanje hude energetske krize, če kdaj, ga potrebuje zdaj,” je zaključil poslanec Socialnih demokratov Soniboj Knežak.

Predsednik Strokovnega sveta Socialnih demokratov, ki med drugim pokriva področje financ in razvoja, Milan M. Cvikl je dopolnil poslančevo tezo o nedopustnem in neodgovornem ravnanju vlade, ki po njegovem pušča energetiko prostemu teku. “Je Blaž Košorok elektro-oligarh številka 2,” je pomenljivo postavil vprašanje Cvikl ter puščico obrnil proti vladi, ko se je ravno ta z danim izrazom lotila svojih političnih nasprotnikov. Prav tako kot Knežak je opomnil na manko načrta vlade za reševanje nastale situacije ter povzel poglavitne ukrepe, ki so po mnenju Socialnih demokratov nujni, da se na energetskem trgu vzpostavi stabilnost, s tem pa obvladljivost razmer.

Cvikl se je med drugim zavzel za:

• takojšnjo stabilizacijo cen energentov in električne energije z uporabo mehanizmov iz zakona o nadzoru cen,
• ponovno uvedbo regulacije cen z interventnimi sredstvi iz državnega proračuna,
• začasno regulacijo trga električne energije z določitvijo najvišjih dovoljenih cen (energetska kapica),
• zagotavljanje državnih rezerv pogonskih goriv in sklepanje novih pogodb za zakup plina,
• sprejetje energetskega koncepta Slovenije za strateško diverzifikacijo virov energije,
• dogovor o pravici držav brez plinskih terminalov, da solidarno uporabljajo terminale drugih držav članic.

Predsednik Strokovnega sveta SD za finance je bil kritičen tudi do neaktivnosti vlade pri obnovljivih virih, največjo odgovornost pa po njegovi oceni nosi prav nedavni državni sekretar za energetiko. Ob tem se je vprašal, kaj je Košorok na tej funkciji počel dve leti. “Če se je dve leti samo pripravljal na svojo novo službo, potem je to zelo napačna vloga državnega sekretarja. Zato pravim, da je bil Košorok prvi oficir ladje slovenske energetike, ki je raje kot poprijel za krmilo in ladjo preusmeril v varne vode, skočil v rešilni čoln ter se odpeljal do dobro plačane službe.”

Odgovornost vlade se po mnenju Cvikla ne konča pri nekompetentnem kadrovanju, kot je nadalje poudaril, je bilo “mnogo premalo narejenega” v času njenega celotnega mandata.

“Še vedno obstaja milijarda in pol neporabljenih garancij iz časov izpred dveh let nazaj. Prav tako vlada ni naredila nič za novelacijo zakona o nadzoru cen energentov. Če samo pogledamo ostale evropske države, so njeni predsedniki, med drugim Macron, dali ljudem zavezo, da ti ne bodo žrtve nedejavne politike pri energetski krizi. Kot je rekel predsednik Francije, ljudje zaradi visokih marž ne bodo plačali ceno neučinkovitosti tega dela gospodarstva.”

Kot eno izmed možnosti za učinkovito spopadanje sz energetsko krizo Cvikl vidi tudi v t.i. energetski kapici, ko se določijo najvišje dovoljene cene. “To je nedavno nazaj predlagala tudi Evropska komisija. Glede na to, da vlada govori o veliko denarja v državnem proračunu, predlagamo, da se zamrzne davek na dodano vrednost za energijo ter omogoči drseče zniževanje trošarin,” je zaključil.