»Pogosto je moč zaznati čudenje državljank in državljanov, ki se sprašujejo, kako je mogoče, da je za vrsto zaposlitev v državni in javni upravi potrebno potrdilo o nekaznovanosti, za kandidiranje na volitvah pa ne. To ni pravično«, je na posvetu z naslovom Integriteta v odnosu do legalnosti in legitimnosti v organizaciji Komisije za preprečevanje korupcije izpostavila ministrica za pravosodje in podpredsednica SD dr. Dominika Švarc Pipan ter ob tem poudarila, da sedanja ureditev v Sloveniji ni v neskladju le s človeškim občutkom za pravičnost in poštenost, temveč da tudi ni uglašena z evropskimi pravnimi standardi, sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavo.

»82. člen slovenske Ustave že vse od njenega sprejetja omogoča uzakonitev omejitve kandidiranja storilcev hudih kaznivih dejanj na parlamentarnih volitvah. Toda tega, kar bi lahko prispevalo k dvigu integritete volitev, političnega sistema in države, doslej ni predlagal še nihče«, je spomnila ministrica in pojasnila, da ima okoli ena tretjina članic Sveta Evrope možnost omejitve pasivne volitve oziroma kandidiranja storilcev hudih kaznivih dejanj na volitvah določeno v ustavi, druge imajo to določeno v volilni ali kazenski zakonodaji. Le pet držav, med njimi tudi Slovenija, pa te možnosti nima v zakonu. Tudi Beneška komisija meni, da ne bi bilo primerno, če države nimajo nobenih omejitev kandidiranja za storilce hudih kaznivih dejanj in da je v splošnem javnem interesu izogibanje aktivni vlogi storilcev hudih kaznivih dejanj v političnem odločanju.