Poudarila je, da ja namera zakona okrepiti zavedanje javnosti, »da prijava kršitev ni ‘cinkaštvo’ ali revanšizem.« Kot je prepričana Švarc Pipan mora biti ravno nasprotno, saj po njenih besedah družba potrebuje odgovorne posameznike, ki se izpostavijo zato, da opozorijo na nepravilnosti. »Zato jih je treba tudi ustrezno zaščititi pred morebitnimi povračilnimi ukrepi,« je še dejala ministrica, ob tem pa izrazila zadovoljstvo, da je besedilo zakona usklajeno z vsemi deležniki.

Ministrica dr. Švarc Pipan je ob tem predstavila še novosti nove ureditve, med drugim bo lahko na podlagi zakona Komisija za preprečevanje korupcije nadgradila svoje dosedanje izkušnje pri delu z žvižgači, nevladne organizacije pa bodo pod določenimi pogoji lahko pridobile status organizacije v javnem interesu.

Z zakonom se sicer v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, uporabljal pa se bo za zaščito posameznikov, ki razkrijejo kršitve predpisov v svojem delovnem okolju, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Domet zaščite je sicer zasnovan celo širše od zahtev evropske direktive, saj se nanaša na prijavo kršitev vseh predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, uporabljal se bo tudi za anonimne prijave, hkrati pa je bolj ambiciozen od evropske direktive tudi s širšim naborom zaščitnih ukrepov.

Predlog zakona določa tudi vzpostavitev notranjih in zunanjih prijavnih poti v javnem in zasebnem sektorju z več kot 50 zaposlenimi in javno razkritje kršitev. Poleg tega prepoveduje povračilne ukrepe, kot so odpoved delovnega razmerja ali premestitev na slabše delovno mesto, ter določa zaščitne in podporne ukrepe za prijavitelje. Prijavitelji, ki bodo prijavili kršitve predpisov, bodo deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, v primeru povračilnih ukrepov pa jim bo nudeno tudi svetovanje, informacije ter druga podpora pri uveljavljanju zaščitnih ukrepov.