“EU v vlaganjih v raziskave, razvoj in inovativnost zaostaja tako za ZDA kot za Kitajsko. Zato ne gre le za odziv na ameriški akt o zniževanju inflacije, ampak tudi za to, da nadoknadimo zaostanek zadnjih dveh desetletji. Nova evropska industrijska politika je nujna, da Evropi povrnemo njen industrijski in inovacijski primat,” je na zasedanju poudaril Frangež.

Kot so zapisali na ministrstvu za gospodarstvo, je Frangež podprl t. i. zeleni načrt za evropsko industrijo, ki ga je pretekli teden predstavila Evropska komisija. Slovenija je odprta za poenostavitve pravil o državnih pomočeh, ki pa morajo biti ciljno usmerjene in začasne.

Zagovarja tudi poenostavitve pravil za črpanje sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost ter daljše obdobje za črpanje. Naklonjena je ideji o novem evropskem skladu za suverenost, vendar pa sredstva zanj ne smejo iti na račun obstoječih sredstev, namenjenih državam članicam.

Švedski minister za mednarodno trgovino Forssell je medtem na novinarski konferenci po koncu zasedanja poudaril, da ne gre zgolj za državne pomoči in financiranje na ravni EU, ampak da je treba nasloviti predvsem dolgoročne izzive. Gre za sklepanje prostotrgovinskih sporazumov in zmanjševanje regulativnega bremena za podjetja, je pojasnil minister predsedujoče države Svetu EU.