“Rokodelstvo je majhen, a vseeno pomemben del našega gospodarstva, pa tudi turizma in slovenske nesnovne kulturne dediščine. Prav je, da povrnemo njegovo vrednost in ga zapustimo potomcem,” je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport Han. Področje rokodelstva pred tem ni bilo urejeno. “Dovolj pove dejstvo, da pojem rokodelstva v slovenski pravni red vstopa šele s tem zakonom,” je izpostavil. Pri tem smo po njegovih besedah zaostajali tudi za vsemi sosednjimi državami.

Zakon uvaja sistemsko rešitev prenosa rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ki se uresničuje prek zaščite rokodelcev oziroma s podeljevanjem naziva vrhunski rokodelec ter prek zaščite rokodelskih izdelkov oziroma z njihovim certificiranjem. Za to bo skrbela OZS. Zaščitene bodo tudi rokodelske panoge, in sicer z njihovim terminološkim poimenovanjem.

Ministrstvo bo v sodelovanju s stroko in glavnimi nosilci rokodelske dejavnosti na osnovi zakona pripravilo dveletni program za ohranjanje in razvoj rokodelstva, ki bo med drugim vključeval konkretne ukrepe, kot so zaščita izdelkov in prenos znanj, ohranjanje tradicionalnega rokodelstva in njegovo dokumentiranje ter spodbujanje podjetništva na področju rokodelstva. “Spodbujali bomo tudi zaposlovanje, medgeneracijsko povezovanje in vseživljenjsko učenje,” je napovedal Han.

Zakon bo omogočal tudi dodeljevanje fizičnih spodbud, in sicer med drugim kot financiranje rokodelskih centrov ter dejavnosti Zdusa in Slovenskega etnografskega muzeja na tem področju. Za izvajanje zakona je letos namenjenih 1,4 milijona evrov, za prihodnje leto pa 1,6 milijona evrov.