»Na zadnjem koalicijskem vrhu, ki je potekal konec januarja letošnjega leta, smo se seznanili tudi z izhodišči za prenovljeno stanovanjsko politiko, ki je ena od temeljnih programskih prioritet aktualne koalicije. Koalicija se je na vrhu strinjala, da bi do konca mandata vzpostavili dolgoročen vzdržen sistem, ki bo omogočal gradnjo 3.000 javnih stanovanj na leto. Končni cilj nove stanovanjske politike naj bi bil oblikovanje javnega stanovanjskega sistema, ki bo omogočil kakovostno bivanje vsem prebivalkam in prebivalcem in ne glede na kraj bivanja,« je uvodoma predstavil poslanec.

Kakovost življenja pa ni odvisna le od kvalitete in dostopnosti do stanovanj, temveč tudi od dostopnosti do javne infrastrukture, ki je na voljo v posameznem lokalnem območju. Ustrezna in urejena šolska infrastruktura je zagotovo ena izmed tistih ključnih javnih infrastruktur, ki še kako vpliva na kakovost življenja, predvsem na otroke in mlade družine. »Za kvalitetno izvajanje vzgojnega in izobraževalnega programa je namreč bistveno, da so objekti, v katerih se nahajajo vzgojno izobraževalne ustanove, okolju in otrokom prijazni, prostori, kjer se izvaja pouk, pa dovolj veliki in številčni, da lahko šole sprejmejo vse otroke, ki živijo znotraj določenega šolskega okoliša,« je izpostavil Žnidaršič.

Glede na to, da vlada z novo stanovanjsko politiko načrtuje pospešeno gradnjo večjega števila novih stanovanj lahko predvidevamo, da se bodo le-ta gradila v okviru večjih stanovanjskih sosesk, ki precej prispevajo k preobrazbi posameznega lokalnega okolja.

Kako navedeno izgleda v praksi je razvidno tudi iz nedavnega primera soseske Novo Brdo na Viču v Ljubljani, kjer je bilo zgrajenih 498 novih stanovanj v 18 objektih. Na novo zgrajena soseska, ki je bila dokončana lansko leto, je bila zgrajena poleg novejših sosesk Brdo II in Zeleni gaj ob Poti Rdečega križa. Zaradi doselitve novih stanovalk in stanovalcev se je tako naenkrat povečalo število tamkajšnjih prebivalk in prebivalcev, kar je vplivalo na spremembo starostne strukture prebivalstva v tem lokalnem okolju. To pa je s seboj preneslo tudi povečane potrebe po večjih prostorskih kapacitetah v šolah na tem območju, saj so se v nova stanovanja večinoma naselile mlade družine s šoloobveznimi otroci, ki jim pripada prostor v šolah, glede na šolski okoliš v katerem prebivajo. O podobnih težavah poročajo tudi iz drugih krajev po Sloveniji, kjer prav tako zaznavajo povečan trend priseljevanja mladih družin, ki polnijo njihove obstoječe šolske kapacitete.

»Naj spomnim, Zakon o osnovnih šolah namreč določa, da imajo starši pravico vpisati otroka v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem ima otrok stalno ali začasno prebivališče. Pri navedenem imata glede na vpis v osnovno šolo obe obliki prebivališča enakovreden status,« je pojasnil Žnidaršič.

»Nekatere osnovne šole se že soočajo s težavami zaradi pomanjkanja primernega šolskega prostora, ki je posledica povečanja priseljevanja, z napovedano novo stanovanjsko politiko vlade, pa lahko podobne težave predvidimo tudi v prihodnosti,« je zaključil poslanec in podal naslednjo pobudo:

• ministrstvo pri odločanju o sofinanciranju izgradnje novih šol ali pri širitvah prostorov v obstoječih šolah kot prednostni kriterij upošteva tudi trend priseljevanja mladih družin s šoloobveznimi otroci v posamezno lokalno okolje;
• ministrstvo prouči možnost spremembe Zakona o osnovni šoli, ki bi osnovnim šolam omogočil oblikovanje prednostnega vrstnega reda za vpis na šole, predvsem z vidika statusa stalnega in začasnega prebivališča otroka v posameznem šolskem okolišu; ter spremembo določil zakona, ki se nanašajo na pravila o šolskem okolišu, ki bi omogočila občinam bolj enakomerno izkoriščenost šolske infrastrukture in lažje prilagajanje nenadnim trendom večjega priseljevanja mladih družin s šoloobveznimi otroci v njihovo lokalno okolje.