Na Ministrstvu za pravosodje so pripravili predlog novega Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19. »Zakon je napisan na državljanom prijazen način in od njih ne zahteva vlaganja posebnih vlog. Prekrškovni organ bo po uradni dolžnosti pridobil vse potrebne informacije o plačanih globah in stroških in nato izdal informativni izračun ter ga na način, kot se vroča dohodnina, posredoval storilcu prekrška. Z zakonom vzpostavljamo pravno podlago za ustavitev prekrškovnih postopkov, ki še tečejo, vzpostavljamo pa tudi pravno podlago za vračilo plačanega ali izterjanega zneska globe ter stroškov prekrškovnega postopka,« je na posvetu z naslovom Medicina, pravo in družba v organizaciji Univerze v Mariboru o besedilu zakona povedala ministrica dr. Dominika Švarc Pipan.

Ministrica verjame, da »na ta način ponovno vzpostavljamo zaupanje v načelo pravne države kot eno temeljnih ustavnih načel, ki je bilo v času trajanja pandemije precej načeto, s tem pa so bili omajani tako načelo legitimnosti kot tudi načelo zaupanja v pravo oziroma načelo pravne predvidljivosti, ki so elementi načela pravne države iz 2. člena Ustave.«

Državna oblast bi morala biti ves čas vezana na načelo zakonitosti in spoštovanje načela sorazmernosti, kar vključuje tudi spoštovanje ljudi in zagotavljanje njihovega dostojanstva. Ampak temu v času pandemije ni bilo tako. Večina ukrepanj države je bila osredotočena na represijo, kar se je odrazilo v negativnih reakcijah ljudi in širjenju nezaupanja celo v medicinsko stroko, je poudarila ministrica ter spomnila, da je takratna vlada ukrepala predvsem na podlagi podzakonskih predpisov, za nekatere od njih se je izkazalo, da so bili celo v neskladju z Ustavo RS. V času od 12. marca 2020 do 30. maja 2022 je bilo za obvladovanje nalezljive bolezni COVID-19 izdanih kar 533 različnih odlokov.

»Danes nismo več v obdobju, ko bi vladala panika in zmeda, strah in negotovost, ko bi se lahko sklicevali na to, da ni časa za razmišljanje, temveč zgolj za ukrepanje. Danes je čas za oboje. Dolžni smo to izjemno in ne tako davno obdobje reflektirati, biti pri tem intelektualno pošteni in kritični, predvsem pa ga, kar bo morda še najtežje, osmisliti. Menim, da je to lahko daleč najbolj pomemben rezultat tega posveta, zato vam za konec zaželim uspešno in iskrivo razpravo, ki naj nas ob soočenju pogledov in argumentov najbolj poklicanih za to pripelje do novih spoznanj, kako … ja, ohraniti življenja, ubraniti družbo pred nevarnimi boleznimi, vendar nič manj pomembno, pri tem ohraniti humanost in solidarnost med nami. To je tisto, kar je pri celotni izkušnji morda najbolj umanjkalo,« je v nagovoru udeleženkam in udeležencem posveta še dejala ministrica dr. Švarc Pipan.