So pa ministrice in ministri potrdili kar pet splošnih pristopov, in sicer:

• glede predloga anti-SLAPP direktive, ki predstavlja velik korak k zaščiti novinarjev in drugih, ki sodelujejo pri udeležbi javnosti pred neutemeljenimi tožbami, katerih namen je cenzurirati, ustrahovati in utišati kritične posameznike;
• glede predloga direktive, ki dopolnjuje direktivo o preprečevanju in boju zoper trgovino z ljudmi, z namenom zapolniti pravne vrzeli na tem področju;
• glede predloga direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki bo poleg inkriminacije novih kaznivih dejanj na evropski ravni (pohabljanje ženskih spolnih organov, kazniva dejanja povzročena z uporabo novih tehnologij), okrepila zaščito žrtev teh kaznivih dejanj;
• glede predloga direktive o določitvi kaznivih dejanj in kazni, ki se nanašajo na kršitve omejevalnih ukrepov EU, da bi se zagotovila njihova učinkovita uporaba na ravni Evropske unije (EU);
• ter glede predloga direktive o odvzemu in zaplembi, ki bo izboljšala obstoječ pravni okvir.

Čeprav smo si v nekaterih delih prizadevali za ambicioznejše besedilo, je Slovenija pozdravila dosežene kompromise in podprla splošne pristope, ki pomenijo pomemben napredek na obravnavanih področjih, in bodo predstavljali mandat za pogajanja Komisije z Evropskim parlamentom v času španskega predsedovanja.

»Predlog direktive pozdravljam in podpiram, čeprav obžalujem, da kompromisno besedilo ni tako ambiciozno, kot bi si želeli. Vloga in položaj žensk v družbi ter ravnanje z njimi so v samem bistvu ideološka vprašanja. Če ne bi bila, ne bi potrebovali – in to še v 21. stoletju – posebnih zakonskih in drugih ukrepov zasnovanih posebej za zaščito žensk pred nasiljem. Zato je tudi odločitev za sprejem direktive za njihovo zaščito inherentno ideološka – danes sprejeti splošni pristop je utemeljen na ideologiji enakopravnosti in spoštovanja temeljnih človekovih pravic vsakogar, kot tudi ničelne tolerance do nasilja nad komer koli zaradi njegovega spola oz. spolne identitete,« je povedala ministrica dr. Švarc Pipan.

V okviru ne-zakonodajnih aktivnosti so ministri opravili razpravo o boju proti nekaznovanosti za kazniva dejanja v povezavi z rusko agresijo v Ukrajini, ki se je tokrat osredotočila na preiskave in pregon kršitev omejevalnih ukrepov EU. Države članice so poročale o svojih izkušnjah in dobrih praksah. Ministrica dr. Švarc Pipan je ob tem opozorila: »Po naših izkušnjah se ovire za učinkovit pregon kršiteljev omejevalnih ukrepov praviloma ne pojavljajo pri preiskovanju in pregonu kršiteljev, temveč že korak prej, to je pri samem zaznavanju kršitev.«

Ministri so razpravljali tudi o pravosodnih vidikih boja proti organiziranemu kriminalu, tokrat s fokusom na vprašanju ravnovesja med učinkovitostjo preiskav in temeljnimi pravicami, ter se seznanili s trenutnim stanjem v pogajanjih za pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in pozdravili napredek v tem izjemno pomembnem procesu, ki bo okrepil skladnost varstva človekovih pravic v Evropi.

Ministrica dr. Švarc Pipan je Svetu poročala o nedavni uspešni izvedbi in zaključku Diplomatske pogajalske konference za sprejem nove Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu kaznivih dejanj genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev, ki je potekala v Ljubljani med 15. in 26. majem 2023. Ljubljansko-haaška konvencija, ki jo podpira 80 držav iz vsega sveta, je bila soglasno sprejeta zadnji dan konference, 26. maja v Ljubljani, in bo državam na voljo za podpis v prvi tretjini leta 2024 v Haagu.

Ministrica je države članice EU, ki vse podpirajo ta proces in so tudi sodelovale na diplomatski konferenci, povabila k podpisu in nadaljnji podpori: »Ljubljansko-haaška konvencija je zgodovinski dosežek, ki odpravlja pravno praznino na področju mednarodnega sodelovanja, mednarodne pravne pomoči in izročitev, ki je državam predstavljala oviro pri preiskovanju in pregonu mednarodnih zločinov v preteklosti. Vzpostavlja mednarodnopravni okvir, ki bo učinkovito spodbujal in lajšal mednarodno sodelovanje, s tem pa okrepil vzvode držav, da zagotovijo kaznovanje storilcev ter pravico in zaščito žrtev mednarodnih kaznivih dejanj.«