»Prvega januarja letos je po več letnih zastojih namreč v veljavo vstopila EU vizumska liberalizacija za imetnike kosovskih potnih listov. Ta odločitev pa ne velja za imetnike posebnih potnih listov, ki jih izdaja Srbija za prebivalce iz Kosova. Čeprav na drugi strani državljani Srbije v schengen brez vizumov lahko potujejo že od leta 2009, so imetniki teh posebnih potnih listov ostali izvzeti iz obeh odločitev za vizumsko liberalizacijo tako za Kosovo kot za Srbijo,« ozadje predloga opisuje poslanec Nemec.

»Izdajanje teh posebnih potnih listov je od Srbije zahtevala Evropska komisija v procesu vizumske liberalizacije za Srbijo že leta 2009. Z novim letom pa so tako ostali brez pravice, do katere so upravičeni prav vsi ostali državljani na Zahodnem Balkanu, kar bi lahko predstavljalo diskriminacijo. A na to ne smemo in ne moremo pristati, saj gre za problem, ki ga je v osnovi ustvarila Evropa. In Evropa ga je zato dolžna tudi odpraviti. Zato odločitev podpiram in tudi pozdravljam,« še dodaja Nemec.

»V času pogajanj je sicer več strani želelo to – v osnovi tehnično – vprašanje spolitizirati. Čeprav ne moramo mimo dejstva, da odnosi med Srbijo in Kosovom niso na dobri ravni, v zadnjem času smo denimo kljub dogovoru iz Bruslja in Ohrida iz leta 2023 videli pravzaprav nazadovanje. A vizumska liberalizacija za Srbe iz Kosova ni in ne more biti grešni kozel niti rešitev za odnose med stranema ali normalizacijo odnosov. Ta odločitev predstavlja zgolj pragmatičen način za zagotovitev enakopravne obravnave vseh. In kot takega ga moramo tudi obravnavati,« je izpostavil evroposlanec Nemec.

»Nenazadnje pa lahko samo upamo, da bosta obe strani našli politično voljo za nadaljevanje dialoga in procesa normalizacije ne glede na vse. V vmesnem času pa je prav, da pod enakimi pogoji obravnavamo vse državljane na Zahodnem Balkanu,« zaključuje Matjaž Nemec.

*Opomba:

Odbor za notranje zadeve (LIBE) je na predlog poročevalca Matjaža Nemca poročilo podpr z 34 glasovi za, 7 proti in 12 vzdržanimi. O predlogu Evropske komisije morata sedaj glasovati še celoten parlament, kar se bo predvidoma zgodilo na prihodnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu in sicer v torek, 23. aprila 2024, za tem pa še ministri na Svetu. Odločitev bi lahko vstopila tako v veljavo še pred poletjem.