Kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo podjetja za izobraževanje bodočih kadrov, so ključne za usklajevanje ponudbe in povpraševanja po določenih poklicih. Zrim v pobudi opozarja na težave, s katerimi se soočajo mladi pri odločanju za tovrstne štipendije. Po njegovih besedah se številni mladi zaradi pomanjkanja jasnih določil v pogodbah o štipendiranju pogosto počutijo v neenakopravnem položaju. Po zaključku izobraževanja so namreč dolžni sprejeti delo pri delodajalcu, ki pa jim lahko ponudi neznano delovno mesto z nejasnimi pogoji.

Zrim zato predlaga, da bi morali delodajalci štipendistom po zaključku izobraževanja zagotoviti zaposlitev na ustreznem delovnem mestu, določenem v pogodbi o štipendiranju. Prav tako bi se štipendisti zavezali sprejeti zaposlitev na tem mestu, razen v primeru, da delodajalec ne bi izpolnil dogovorjenih pogojev. S temi spremembami bi povečali zanimanje za kadrovske štipendije, zmanjšali dolgotrajno brezposelnost med mladimi ter prispevali k razvoju ključnih industrij in preprečili odhod mladih talentov v tujino.

»Zato, da bi povečali predvidljivost in okrepili pravice kadrovskih štipendistov, s tem pa tudi spodbudili več zanimanja za kadrovske štipendije, predlagam sledeče spremembe Zakona o štipendiranju: (1.) dopolnitev prvega odstavka 77. člena, s katero se bi zavezalo delodajalca, da je štipendista po končanem izobraževanju dolžan zaposliti na ustrezno delovno mesto, ki je bilo določeno s pogodbo o štipendiranju. V okviru istega člena bi predlagal tudi bolj natančnejšo opredelitev ustreznega delovnega mesta, ki ga določa peti odstavek istega člena; (2.) dopolnitev pete alineje prvega odstavka 81. člena, s katero se bi zavezalo štipendista, da mora po zaključenem izobraževanju, za katerega je prejemal sofinancirano kadrovsko štipendijo, pri delodajalcu sprejeti zaposlitev na ustreznem delovnem mestu, ki je bilo določeno s pogodbo o štipendiranju; (3.) dopolnitev 82. člena z novim drugim odstavkom, ki bi med utemeljene razloge za zavrnitev ponujene zaposlitve štel tudi razlog, da delodajalec štipendistu po končanem izobraževanju ni ponudil ustreznega delovnega mesta, ki je bilo določeno s pogodbo o štipendiranju, kar bi dokazoval s ponujeno pogodbo o zaposlitvi,« je predlagal poslanec SD Damijan Zrim.

Celotna pobuda.