Podpredsednica Socialnih demokratov in Državnega zbora ter prvopodpisana pod predlog sprememb mag. Meira Hot je ob razpravi o spremembah zakona o državnih praznikih in dela prostih dnevih v Državnem zboru poudarila pomen skupnega ponosa, ki bi moral združevati vse državljanke in državljane, ne glede na generacijo ali politično prepričanje. Po njenem mnenju je spomin na zgodovinske prelomnice ključen za utrjevanje narodne samozavesti in učenje za boljšo prihodnost.

V svojem govoru je opozorila na pomen spoštljivega dialoga pri obravnavi sprememb zakona, pri čemer je izpostavila, da bi morali biti argumenti temelj razprave, ne pa politizacija državnih praznikov. »Vsakršna politizacija državnih praznikov škodljiva praksa, ki zanika vse tisto, kar morajo in naj bi državni prazniki predstavljali – združevanje in povezanost slovenskega naroda,« je dejala.

Mag. Hot je poudarila, da pri spremembi imena praznika iz »vrnitve Primorske k matični domovini« v »priključitev Primorske k matični domovini« ne gre za ideološko vprašanje, temveč za tradicijo poimenovanja med ljudmi. »Primorke in Primorci so ta praznik praznovali že dolgo pred letom 2005, ko je bil uzakonjen kot državni praznik,« je pojasnila.

Poslanka je izpostavila, da so mnogi prebivalci Primorske že sedaj uporabljali izraz »priključitev« in ne »vrnitev«, kar po njenem mnenju odraža dolgoletno tradicijo. »Obžalujem, da po vseh razpravah del politike še danes trdi, da priključitev ni primeren izraz. Slišati je celo, da bi preimenovanje imelo posledice za mednarodno priznane pogodbe, kar je neresnično in zavajajoče,« je poudarila Hot.

V svojem govoru je opozorila tudi na zgodovinski kontekst, ki se pogosto spregleda. »Ob podpisu Pariške mirovne pogodbe leta 1947 je kot država obstajala Jugoslavija, ki je Primorsko priključila. S Pariško mirovno pogodbo med Jugoslavijo in Italijo je bila vzpostavljena nova meja, rapalska pa je bila ukinjena. Dejstvo je tudi, da se nekdanja italijanska ozemlja Goriške, Istre in Dalmacije tisti čas niso vrnila takratni Jugoslaviji, temveč so jih izborili naši rojaki, ki so skupaj z zavezniškimi silami porazili fašistično Italijo,« je dejala. To dejstvo, po njenih besedah, potrjuje tudi stroka, a ga nekateri še vedno ne želijo priznati.

Mag. Hot je izpostavila, da bi morali prazniki ljudi povezovati, ne pa razdvajati. Primorci in preostali Slovenci po njenih besedah praznik »priključitve Primorske k matični domovini« praznujejo s srcem, ponosno in spoštljivo. Poslanke in poslance je zato pozvala, naj pri odločanju upoštevajo voljo ljudi in spoštujejo tradicijo praznovanja.

Na koncu govora se je zahvalila kolegicam in kolegom za njihov glas ter čestitala vsem Primorkam, Primorcem in državljankam ter državljanom ob prihajajočem prazniku. »Naša skupna odgovornost je, da ta naboj ponosa, hvaležnosti in radosti, ki ga prinaša 15. september, okrepimo, ne pa slabimo. To zavedanje naj nas vodi tudi pri poimenovanju praznika, kot ga čutijo in praznujejo ljudje – na Primorskem in po vsej Sloveniji,« je zaključila Hot.