Državni zbor sprejel Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov in Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja
Poslanke in poslanci so na predlog Ministrstva za pravosodje, ki ga vodi mag. Andreja Kokalj, sprejeli kar pet zakonskih predlogov.
28. januar 2026 | FOTO: DZ/Matija Sušnik
Zakonodajne rešitve so na Ministrstvu za pravosodje začeli pripravljati že z ekipo pod vodstvom ministrice Andreje Katič, spremljanje izvajanja Zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov in Zakona o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja pa smo Socialni demokrati napovedali tudi v svojem programu 2026 – 2030 Dogovor za mir, razvoj in blaginjo.
Kot je poudarila ministrica mag. Kokalj je izhodišče Zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov odkriti in odpraviti dejavnike za kazniva dejanja pri mladoletnikih. »S tem krepimo njihovo osebno odgovornost, pomagamo pa jim tudi na poti rehabilitacije in reintegracije, hkrati pa se preprečuje ponavljanje kaznivih dejanj.« Zakon prinaša zgodnjo izdelavo individualne ocene mladoletnika, ustanovitev centra za mladoletnike v okviru Hiše za otroke ter vpeljuje razširjeni nabor kazenskih sankcij, v obravnavo pa vključuje tudi starše. Podaljšuje se tudi rok za izbris iz evidence vzgojnih ukrepov iz enega na dve leti. Sprejeti zakon, ki prvič na enem mestu celovito ureja vse posebnosti glede kazenskopravne obravnave mladoletnikov, sledi priporočilom stroke o odpravi šibkih točk dosedanjega sistema.
Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja (t. i. SLAPP tožbe) bo zaščitil posameznike, novinarje, žvižgače, zagovornike človekovih pravic, sindikate, civilno družbo ter organizacije, ki delujejo v javnem interesu pred sodnimi postopki, namenjenimi omejevanju njihove udeležbe v javnosti. Žal smo namreč priča primerom, ko posamezniki ali organizacije sprožajo sodne postopke ne zato, da bi razrešili neko sporno vprašanje ali da bi se zaščitila pravica, ampak za to, da prestrašijo, utišajo in od nadaljnjega delovanja odvrnejo določene skupine in posameznike. Zakon sledi evropski direktivi, pri katere nastajanju je Slovenija aktivno sodelovala, s sprejetjem tega zakona pa je tudi med prvimi državami članicami, ki je te rešitve prenesla v svoj pravni red.
Novela Zakona o prekrških zagotavlja bolj pravično, učinkovito in odgovorno obravnavo prekrškov ter preprečuje zlorabo obstoječih institutov. Kot je povedala ministrica pa namen te zakonodaje ni le zaostrovanje kaznovalne politike glede dela v splošno korist ter odrejanja nadomestnega zapora, kjer prihaja do zlorab in se ustvarja vtis, da nekateri posamezniki lahko prekrške izvajajo brez posledic, temveč tudi razbremenitev nekaterih prekrškovnih organov.
Novela Zakona o odvetništvu prinaša spremembe glede pravne ureditve oglaševanja in javnega obveščanja odvetnikov.
Novela Zakona o probaciji pa izboljšuje njeno izvrševanje.















