Plačilo za opravljeno delo je temeljna pravica vsakega delavca in ena ključnih obveznosti delodajalca. Kljub temu kršitve na področju plačila za delo že vrsto let ostajajo med najpogosteje ugotovljenimi kršitvami delovnopravne zakonodaje.

Inšpektorat Republike Slovenije za delo je leta 2025 ugotovil kar 3.108 kršitev, povezanih s plačilom za delo. To je več kot leta 2010, ko je bilo ugotovljenih 2.596 tovrstnih kršitev, čeprav je bilo leta 2025 opravljenih bistveno manj inšpekcijskih nadzorov. Leta 2010 jih je bilo opravljenih 9.908, leta 2025 pa le še 5.943.

Podatki kažejo, da se število ugotovljenih kršitev povečuje kljub manjšemu številu nadzorov, ugodnejšim gospodarskim razmeram in bistveno boljši finančni kondiciji slovenskega gospodarstva. Medtem ko so gospodarske družbe leta 2010 poslovale s skupno čisto izgubo, so leta 2025 ustvarile več kot 7,3 milijarde evrov neto čistega dobička.

Po oceni Socialnih demokratov zato ne gre več zgolj za posledice gospodarskih kriz ali plačilne nesposobnosti posameznih delodajalcev, temveč vse pogosteje tudi za zavestno plačilno nedisciplino in prenašanje poslovnih tveganj na delavce ter njihove družine.

Veljavna ureditev številne delavce pušča brez učinkovitega varstva

Veljavna zakonodaja delavcem zagotavlja posebno varstvo predvsem v primeru formalne insolventnosti delodajalca. Pravice iz jamstvenega dela pristojnega javnega sklada lahko delavec praviloma uveljavlja šele po začetku insolvenčnega postopka in prenehanju delovnega razmerja.

V praksi pa številni delavci ostanejo brez učinkovite zaščite tudi takrat, ko jim delodajalec več mesecev ne izplačuje plače, čeprav insolvenčni postopek še ni začet ali do njega sploh ne pride.

Delavci v takšnih primerih ostajajo formalno zaposleni, zato ne morejo uveljavljati pravic iz naslova brezposelnosti, hkrati pa so lahko več mesecev brez dohodka, od katerega so odvisni sami in njihove družine.

Težave ne rešuje niti izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec mora namreč tudi po prenehanju delovnega razmerja svoje terjatve uveljavljati v dolgotrajnih sodnih in izvršilnih postopkih, pri tem pa nima primerljivega varstva, kot ga zakon zagotavlja delavcem ob insolventnosti delodajalca.

Predlagamo nadomestilo neizplačanih plač in strožje ukrepe zoper kršitelje

Socialni demokrati Vladi Republike Slovenije predlagamo, da pripravi zakonodajne rešitve, s katerimi bi:

• zagotovila hitrejše in učinkovitejše varstvo delavcev v primerih dolgotrajnega neizplačevanja plač;
• proučila uvedbo nadomestila neizplačanih plač oziroma drugih primerljivih mehanizmov socialnega varstva;
• proučila razširitev pristojnosti javnega jamstvenega sklada tudi na primere dolgotrajne plačilne nediscipline delodajalcev;
• vzpostavila mehanizme za povračilo izplačanih sredstev od odgovornih delodajalcev;
• uvedla dodatne odvračilne ukrepe zoper kršitelje delovnopravne zakonodaje;
• ocenila finančne in sistemske posledice predlaganih sprememb ter možnosti njihovega financiranja.

Vlada naj rešitve pripravi v sodelovanju s socialnimi partnerji, pristojnim javnim skladom, Inšpektoratom Republike Slovenije za delo, predstavniki delodajalcev ter organizacijami, ki delavcem zagotavljajo pravno pomoč in zastopanje.

Nesprejemljivo je, da delavec svoje delo opravi, nato pa več mesecev ostane brez plačila in brez učinkovitega institucionalnega varstva. Poslovnih tveganj delodajalcev ni dopustno prenašati na delavce in njihove družine. Država mora zagotoviti sistem, ki bo ob dolgotrajnem neizplačevanju plač ukrepal hitro, učinkovito in v korist ljudi, ki so svoje delo opravili.