Luka Goršek: Odraslim osebam z motnjami v duševnem razvoju je treba zagotoviti varno prihodnost

Ko starši ne morejo več skrbeti za svoje odrasle otroke

Na pomanjkanje ustreznih možnosti bivanja opozarja tudi mati 46-letne osebe z motnjo v duševnem razvoju s Koroške, ki jo skrbi, kdo bo skrbel za njenega otroka in kje bo lahko živel, ko sama zaradi starosti ali bolezni ne bo več zmogla zagotavljati potrebne oskrbe.

Projekt deinstitucionalizacije CUDV Črna na Koroškem, ki se je začel leta 2019, je prinesel pomembne spremembe za dotedanje stanovalce zavoda. Z vzpostavitvijo manjših bivalnih enot na območju Mežiške, Mislinjske in Dravske doline so se izboljšale njihove bivalne razmere ter omogočile bolj vključujoče oblike življenja v skupnosti.

Vendar pa po opozorilih staršev ustrezne rešitve še vedno niso zagotovljene vsem. Odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki živijo doma in so vključene v varstveno-delovne centre, ostajajo odvisne od pomoči svojih staršev. Zlasti starejši starši se zato soočajo z negotovostjo, kako bo za njihove odrasle otroke poskrbljeno, ko sami ne bodo več zmogli.

Dve konkretni zahtevi za Koroško

Luka Goršek v poslanski pobudi poudarja, da je treba zagotoviti možnosti izbire ustrezne oblike bivanja ob potrebni podpori ter uresničevati pravico oseb z motnjami v duševnem razvoju do dostojnega življenja v skupnosti. Ministrici zato predlaga:

• zagotovitev dodatnih namestitvenih zmogljivosti v dislociranih bivalnih enotah CUDV Črna, ki bodo omogočale bivanje tudi odraslim osebam z motnjami v duševnem razvoju, ki trenutno živijo v družinskem okolju, njihovi starši pa zaradi starosti, bolezni ali drugih okoliščin ne morejo več zagotavljati potrebne oskrbe in podpore;
• zagotovitev ustreznih zmogljivosti za nujne in začasne namestitve, kadar starš zaradi nenadne bolezni, hospitalizacije ali drugih izrednih okoliščin ne more več skrbeti za odraslega otroka.

Prav možnost nujne namestitve je posebej pomembna, saj se lahko družina znajde v položaju, ko oskrbe doma ni več mogoče zagotoviti praktično čez noč.

Skrb za prihodnost ne sme ostati samo na plečih staršev

Vprašanje bivanja in oskrbe odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju ne zadeva le posameznih družin, temveč tudi odgovornost države, da zagotavlja ustrezne oblike podpore. Starši, ki so desetletja skrbeli za svoje otroke, morajo imeti možnost načrtovati njihovo prihodnost z zavedanjem, da bodo na voljo primerne in varne rešitve.

Deinstitucionalizacija zato zahteva tudi nadaljnji razvoj bivalnih možnosti v skupnosti za ljudi, ki danes živijo doma. Cilj mora biti zagotoviti dostojno življenje in ustrezno podporo odraslim osebam z motnjami v duševnem razvoju ter njihovim družinam omogočiti več varnosti, ko same ne bodo več zmogle zagotavljati vse potrebne oskrbe.