Ali Slovenija odstopa od zavezanosti vladavini prava kot temelju Evropske unije?
“Če bi Slovenija opustila svojo strateško zavezanost vladavini prava kot enem od temeljev Evropske unije, bi to povzročilo veliko škodo ugledu Slovenije v družini evropskih držav,” danes odločitev Slovenije, da ne pristopi k skupni izjavi o grožnjah za demokracijo, ocenjuje predsednik Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora in podpredsednik SD Matjaž Nemec. V teh dneh je namreč skupina evropskih držav v skupni izjavi izrazilo zaskrbljenost zaradi posegov v vladavino prava v času epidemije, najizraziteje na Madžarskem. V skupni izjavi pozivajo, da krize ni dopustno izkoriščati za ukrepe, s katerimi se posega v človekove pravice, svoboščine ljudi in vladavino prava.
Slovenija je z doslednim zagovarjanjem in spoštovanjem vladavine prava ustvarila veliko spoštovanje drugih držav članic, še posebej med ustanoviteljicami evropske povezave. Okoli spoštovanja vladavine prava kot temeljnega kriterija poteka tudi oblikovanje trdnega jedra evropskih držav, ki dobiva prav v času te krize nov pospešek. Slovenija je doslej dosledno in načelno dokazovala, da po svojih vrednotah in ravnanjih sodi v skupino najbolj povezanih držav članic, kar je tudi eden od ključnih strateških usmeritev slovenske zunanje politike.
Zato v teh dneh preseneča dejstvo, da se Slovenija kot že uveljavljena članica kluba istomislečih držav ni pridružila skupni izjavi 17 držav članic. To po mnenju Matjaža Nemca ustvarja nevaren precedens, ki na eni od ključnih strateških točk spreminja orientacijo slovenske zunanje politike. “Pripadnost najbolj povezanemu jedru Evropske unije, ki razume vladavino prava kot enega ključnih kriterijev, je eden od glavnih strateških ciljev, ki smo jo zastavili s strategijo zunanje politike. Ker zunanjo politiko Slovenije določa Državni zbor, takšna sprememba zunanjepolitičnih prioritet ni in ne sme biti v rokah vlade,” poudarja Matjaž Nemec.
Če bi Slovenija opustila svojo strateško zavezanost vladavini prava kot enem od temeljev Evropske unije, bi to povzročilo veliko škodo ugledu Slovenije v družini evropskih držav.
Matjaž Nemec, podpredsednik Socialnih demokratov
Skupina istomislečih držav članic se je oblikovala po odločitvi sodišča Evropske unije, da je prišlo v posameznih državah članicah, torej na Madžarskem in na Poljskem, do kršitev vladavine prava. Spoštovanje vladavine prava, s tem pa demokracije, svobode medijev in človekovih pravic, je s tem postalo poudarjena skupna vrednota teh držav članic. Slovenija je v dosedanjih načrtih vladavino prava umestila tudi med ključne prioritete predsedovanja Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021.
Matjaž Nemec pri tem izpostavlja, da je sedanjega ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja na zaslišanju spraševal o odnosu do vladavine prava. Takrat mu je Logar odgovoril, da je zanj “vladavina prava ključna. Ključna pri zagotavljanju evropskih vrednot in načina življenja,” pri tem pa v nadaljevanju jasno umestil Slovenijo v t.i. krog držav prijateljic vladavine prava.
Povej svetu!
