Vsakršen poskus odprave Istanbulske konvencije terja najodločnejšo reakcijo

Poslanka Socialnih demokratov in podpredsednica Kluba parlamentark mag. Bojana Muršič je na predsednico Kluba parlamentark Matejo Udovč naslovila dopis, v katerem predlaga sklic seje Kluba parlamentark v zvezi s pozivom Republike Poljske k izstopu Slovenije od Istanbulske konvencije.

3. september 2020

Istanbulska konvencija je prvi in hkrati najobsežnejši mednarodni pravni instrument, ki celovito določa obveznosti pogodbenic za preprečevanje nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini, zato je po mnenju Muršičeve poziv Republike Poljske nesprejemljiv oz. celo ponižujoč do Republike Slovenije, ki v Ustavi in zakonskih predlogih uresničuje Istanbulsko konvencijo.

Kot je uvodoma zapisala poslanka je osnovni cilj konvencije ustvariti Evropo brez nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Konvencija je tako izhodišče za različne ukrepe, ki nasilje nad ženskami pravno in dejansko umeščajo v širši okvir boja proti diskriminaciji žensk in doseganja enakosti spolov.

Republika Slovenija je konvencijo sicer podpisala 8. septembra 2011 in ratificirala 5. februarja 2015 – sicer z zadržki, ki jih je po mnenju poslanke še potrebno odpraviti. Istanbulsko konvencijo je podprlo 80 poslank in poslancev. S sprejemom konvencije smo po mnenju Muršičeve dosegli pomemben mejnik v zgodovini boja za človekove pravice žensk in novih evropskih standardov na tem področju. S sprejemom tega pomembnega mednarodnega dokumenta s področja varstva človekovih pravic žensk in boja proti diskriminaciji se je Republika Slovenija pridružila skupini najnaprednejših držav, ki so konvencijo že ratificirale. S tem smo pokazali svojo trdno zavezo, da naredimo velik korak naprej pri preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

»Kot država pogodbenica nas obvezuje k celostnemu pristopu obravnave nasilja nad ženskami in deklicami, vključno z nasiljem v družini, ki vključuje preprečevanje nasilja, zaščito in podporo žrtev, pregon storilcev ter celovito in koordinirano ukrepanje. Istanbulska konvencija zapolnjuje veliko vrzel na področju varovanja človekovih pravic žensk. Odpravo nasilja nad ženskami postavlja v širši kontekst doseganja resnične enakosti med ženskami in moškimi ter s tem nasilje nad ženskami prepozna kot obliko diskriminacije. Vzpostavlja pa tudi povezavo med doseganjem enakosti spolov in odpravo nasilja nad ženskami. Na podlagi tega načela priznava strukturno naravo nasilja nad ženskami in dejstvo, da je odraz zgodovinsko neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi,« je opozorila poslanka.

Ob tem je Muršičeva poudarila, da je Istanbulska konvencija prvi zavezujoči instrument mednarodnega prava, ki vsebuje opredelitev pojma spol. Presega vse predhodne dokumente o človekovih pravicah, saj v opredelitvi nasilja nad ženskami med posledice nasilnih dejanj vključuje ekonomske posledice ali trpljenje. Obravnava nasilje nad ženskami v javnem in zasebnem življenju; nasilje v družini je izrecno opredeljeno kot oblika nasilja nad ženskami.

Iz navedenega je zato za poslanko nedopustno, da bi Republika Slovenija odstopila od tega pomembnega mednarodnega dokumenta, ki je po njenih besedah plod dolgoletnega boja za pravice žensk in enakosti spolov.