Ministrstvo za pravosodje sicer ni nosilec tovrstnih tem, saj je neposredno pristojno le za svetovalce za begunce. Potreben je horizontalni pristop, je poudaril Brglez in spomnil, da sta Evropska unija in Slovenija podpisnici mednarodnih konvencij, ki ščitijo pravice imigrantov. Ti dokumenti tvorijo osnovo za pravice, ki jih morajo imigrantke in azilantke uživati, hkrati pa določajo tudi obveznosti držav članic EU, da jim zagotovijo dostojno življenje.

»Vendar pa kljub obstoječi zakonodaji praksa pogosto pokaže na vrzeli, ki jih je treba zapolniti, da bi te ranljive skupine žensk bolje zaščitili in jim omogočili dostojnejše življenje,« je poudaril Brglez. Ministrstvo za pravosodje je aktivno sodelovalo v procesu priprave Zakona o mednarodni zaščiti v smeri večje zaščite in konkretnih izboljšav v praksi. Ena ključnih težav, ki jo izpostavljajo nevladne organizacije, je pomanjkanje enotne obravnave žensk in drugih ranljivih skupin med prosilci za mednarodno zaščito. Ministrstvo je v svojih komentarjih pripombe nevladnih organizacij podprlo.

»V Sloveniji in na ravni EU je treba posebno pozornost nameniti ranljivim osebam, zlasti ženskam, ki so pogosto izpostavljene specifičnim oblikam nasilja in diskriminacije. V trenutnem sistemu je nujno zagotoviti enako obravnavo za vse prosilke za mednarodno zaščito, ne glede na to, ali gre za prosilke z začasno ali mednarodno zaščito,« je bil jasen Brglez. Opozoril je na otežene pogoje za delo svetovalcev za begunce, kar negativno vpliva na kakovost pravne pomoči, ki jo prejemajo azilantke ter navedel nekaj predlogov, ki bi to stanje lahko izboljšali. Ob tem je opozoril tudi na nujno boljšo zdravstveno in psihosocialno oskrbo zanje ter na nujnost boljši dostopa zanje do izobraževanja in trga dela, kar vključuje tudi možnost pridobivanja poklicnih kvalifikacij in jezikovnih znanj, ki so ključnega pomena za njihovo samostojnost.

Brglez je med drugim izpostavil tudi novo direktivo o boju proti nasilju nad ženskami, ki je začela veljati z junijem tega leta, v roku treh let pa jo bo potrebno prenesti v slovenski nacionalni red. Povedal je, da ta med drugim vsebuje določbe, ki se dotikajo tudi žensk imigrantk in azilantk. Kot samostojno kaznivo dejanje bo potrebno opredeliti pohabljanje ženskih spolnih organov. Prav tako direktiva vsebuje člen, ki bo žrtvam tega kaznivega dejanja omogočil tako zdravstveno kot psihološko rehabilitacijo. Pomembna je tudi določba, ki na evropski ravni inkriminira prisilne poroke, direktiva pa tudi uvaja nov standard namestitve žensk, žrtev nasilja – da lahko zaprosijo, da so ločene od oseb drugega spola v centrih za pridržanje za državljane tretjih držav, ki so v postopku vračanja, ali se namestijo ločeno v sprejemnih centrih za prosilce za mednarodno zaščito.