Fracking – simptom časa

Ljudje na slovenskem so skozi zgodovino veljali za zelo zveste, ponižne in delovne, a obenem se zavedali svoje moči in so se ob pravem času znali zoperstaviti izkoriščevalcem. Kmečki upori, narodnoosvobodilni boj in navsezadnje bitka za samostojno Slovenijo so prelomni trenutki, ki so pokazali enotnost širših množic zoper peščico tujcev, ki so hrepeneli po nadzoru nad človeškimi in naravnimi viri.

Realnost vsakdanjega življenja, s katero se trenutno soočamo v Sloveniji in svetu, je skrb vzbujajoča in daje občutek ponovnega podrejanja domači oz. tuji gospodi. »Deli in vladaj« je ponovno postala logika političnih akterjev, ki so za interese vladajoče elite in kapitala pripravljeni na ponovno izdajo ljudstva, ki ga predstavljajo. Deli in vladaj tako jemljejo zelo nazorno in pri tem ne delijo zgolj izposojenega denarja, ki ga bo moralo vrniti ljudstvo, ampak delijo prav to ljudstvo in njegove naravne vire. Tako vladanje jim omogoča, da s svojo močjo bogatim pomagajo do še večjega bogastva. Temu bi lahko rekli »čisti« kapitalizem, v katerem te ne zanima dobrobit ljudi, njihovo zdravje in okolje ter posledice, ki jih bo izkoriščanje pustilo, pomembna je zgolj akumulacija denarja. Prav takšna zgodba se lahko zgodi v Prekmurju, natančneje v Petišovcih, kjer bi s pomočjo hidravličnega lomljenja zemlje pridobivali zemeljski plin.

Hidravlično lomljenje, poznano kot  fracking, je oblika pridobivanja ogljikovodikov (nafte in plina) z vrtanjem  globoko pod površje zemlje. S pomočjo vode, peska in določenih kemikalij se za namen izpusta in pridobivanja ogljikovodikov lomi zemlja. Tehnika, ki je stara sicer več kot 40 let in je zelo popularna v Združenih državah Amerike, se počasi uveljavlja tudi v Evropski uniji. Evropska komisija je sicer predpisala minimalne pogoje za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov z metodo frackinga, vendar se moramo zavedati, da je energetsko vprašanje v pristojnosti nacionalnih držav. Torej lahko Slovenija vedno prepove oz. zaostri zakonodajo na tem področju. Vprašanje, ki se postavlja, je, zakaj bi v Sloveniji fracking dovolili izvajati britanski multinacionalki, če vemo, da je Združeno kraljestvo takšno metodo prepovedalo? Ob tem moramo opozoriti, da so zaradi vpliva na okolje in posledično na zdravje ljudi takšno obliko pridobivanja energentov prepovedali tudi na Irskem, v Franciji in Bolgariji. Res verjamemo, da bo v Sloveniji vpliv frackinga na okolje manjši kot drugod? In kakšne koristi bo od tega imelo lokalno okolje? 

Fracking bi za krajši rok zagotovil določen vir energije, vlagatelji bi vloženi denar hitro pridobili nazaj in pri tem dodatno zaslužili, a posledice za okolje in prebivalistvo bodo dolgoročne. Takšne izdaje prebivalstva in okolja si na račun hitrega zaslužka posameznikov ne smemo dovoliti.

Kar Slovenija res potrebuje, je dolgoročni plan, kako bomo državo energetsko naredili samostojno in neodvisno od drugih. Ne smemo se ukvarjati z vprašanji, ki dajejo prednost kapitalu in multinacionalkam, temveč pogledati širšo sliko. Takšna širša slika vključuje prepoved  frackinga v Sloveniji, zaprtje šoštanjske termoelektrarne in načrt za prestrukturiranje celotne regije. Obenem moramo narediti dolgoročni strateški načrt, ki bo vključeval javno razpravo, ali je jedrska energija res najprimernejša oblika prehoda v brezogljično pridobivanje elektrike.

Pariški sporazum nas zavezuje k dolgoročnim strategija, ki predvidevajo čimprejšnje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na neto ničelno vrednost. Evropa se je tako zavezala, da bo do leta 2050 ogljično nevtralna in bo z omejevanjem podnebnih sprememb izjemno zmanjšala gospodarsko škodo, ki se kaže tudi v pomanjkanju nujno potrebnih javnih sredstev za ohranitev socialnih in zdravstvenih storitev.

Vrnitev Združenih držav Amerike k Pariškemu sporazumu in Svetovni zdravstveni organizaciji nakazuje, da bo država ponovno postala vodilna velesila, po kateri se številne države tako rade zgledujejo. Z novim progresivnim pristopom so ameriški demokrati domači in svetovni politiki dali vedeti, da je »socializma za bogate« konec. Nejasno zastraševanje s strani politične desnice, ki je spodbujala zasebno prilaščanje javno ustvarjenega bogastva, je konec.

Tako je ponovno čas, da progresivne sile narekujejo smer politike, ki mora na prvo mesto postaviti človeka in ne kapital. V teh težkih razmerah je to dejstvo še kako pomembno.