Kultura nima cene, lahko pa odločilno prispeva k dvigu kakovosti življenja vseh nas
Na spletnih kanalih SD je potekal strokovni posvet na temo vpliva nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi na standard kvalitete življenja v Sloveniji. Na pogovoru so sodelovali: Jurij Krpan, programski vodja Zavoda Kersnikova in kurator v Galeriji Kapelica, član Nacionalnega sveta za kulturo, Denis Miklavčič, Glosa, Sindikat kulture in narave Slovenije, dr. Iztok Šori, direktor in raziskovalec na Mirovnem inštitutu in Tadej Meserko, strokovni vodja, Asociacija. Kot so sporočili Socialni demokrati je pogovor potekal v okviru javne razprave stranke o predlogu socialdemokratskega programa Nov začetek – za razvojno desetletje Slovenije.
22. november 2021
Udeleženci so soočili poglede in predloge, kako doseči sistemske spremembe za stabilno delovanje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, ki po besedah Socialnih demokratov nedvomno prispevajo k dvigu kvalitete življenja posameznika in celotne družbe.
Kultura in umetnost sta za družbo namreč pomembni zaradi številnih pozitivnih vidikov, ki jih vnašata v skupni prostor. Med drugim številne študije potrjujejo, da kultura in umetnost krepita ustvarjalnost in inovativnost, pospešujeta gospodarsko rast in sta pomembna generatorja novih delovnih mest.
Razpravljalci so izhajali iz konkretnih številk, ki govorijo, da
- je zaposlovanje v sektorju kulture leta 2016 doseglo 8,4 milijone v EU,
- je presežek v trgovini s kulturnimi dobrinami 8,7 milijarde EUR, kulturni in ustvarjalni sektorji pa naj bi prispevali 4,2 % k bruto domačemu proizvodu v EU,
- je kulturni in ustvarjalni sektorji prispeval 5,3 % bruto dodane vrednosti (BDV) EU predvsem v mikro in malih podjetjih,
- je v kulturnem in kreativnem sektorju v Sloveniji zaposlenih 7 % (51.934 posameznikov),
- je celoten Kulturno kreativni sektor v letu 2017 v Sloveniji ustvaril skoraj 3 milijarde prihodkov od prodaje, kar je 2,7 % prihodkov, ustvarjenih v celotnem slovenskem gospodarstvu,
- je v letu 2017 je kulturni in kreativni sektor v Sloveniji skupno ustvaril 3,5 % celotne bruto dodane vrednosti (BDV), ustvarjene v slovenskih podjetjih.
- je, bruto dodana vrednost je na zaposlenega v Kulturno krativnem sektorju znašal 45.527 evrov in je bila višja od povprečja gospodarstva (43.210 evrov),
- je kulturni in kreativni sektor je v letu 2017 prispeval 1,5 % vseh prihodkov slovenskih podjetij, ustvarjenih s prodajo na tujih trgih. Povedano drugače, Kulturno kreativni sektor je na tujih trgih ustvaril približno enako višino prihodkov kot proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov.
Kot je ob tem povedal predsednik strokovnega sveta za kulturo SD Dejan Prešiček, je razvoj kulture in umetnosti tek na kratke in dolge proge in v spregi s politiko, okoljem, socialo, zdravjem, gospodarstvom, infrastrukturo, izobraževanjem, digitalizacijo lahko veliko prispeva k oblikovanju novih družbenih vrednot. “V času epidemije smo spoznali, da ima kultura pozitivne psihosocialne učinke, česar ne potrjujejo zgolj številne raziskave, pač pa je to jasno potrjevala situacija, ko si mnogi med nami nismo mogli predstavljati socialnega distanciranja brez neizmernega povečanja porabe kulturnih dobrin.”
Udeleženci razprave so se ob tem strinjali, da ima kultura številne multiplikativne učinke, kar pomeni, da se vsak vloženi evro v kulturo multiplicira skozi gospodarstvo in vrne nazaj v skupnost ter v blagajno države in tako prispeva k blaginji vseh nas.
Po mnenju SD je pri razvojnih vprašanjih tako potrebno slediti tudi sporočilu Evropske komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij, ki pravi da je »… v skupnem interesu vseh držav članic je, da se v celoti izkoristijo možnosti izobraževanja in kulture kot gonilne sile za ustvarjanje delovnih mest, socialno pravičnost, aktivno državljanstvo, pa tudi kot sredstvo za izražanje identitete Evrope v vsej njeni raznolikosti. Zaradi tega je še bolj pomembno, da je načrtovanje razvoja tega področja pravočasno, strokovno in povezano.«
Povej svetu!
Preberi še:
Socialni demokrati – novi začetki
SD: Pravica do dostojne smrti je korak k humanosti
