Minister, ki ne bi smel biti minister
Državni zbor obravnava interpelacijo zoper ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča. Sopodpisniki interpelacije, Socialni demokrati, LMŠ, Levica, SAB in NeP med drugim ministru očitajo odgovornost pri objavi ponovnega javnega poziva za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev, sodelovanje pri sprejemanju zakonskih predlogov, s katerimi Vlada RS posega v človekove pravice, individualno odgovornost – objektivno, kot subjektivno, ter sodelovanje pri vladanju z odloki mimo Državnega zbora.
22. november 2021
»V vsaki normalni, zreli, demokratični in pravni državi bi morali biti funkcionarji vzgled ostalim državljankam in državljanom. Še posebej minister za pravosodje je tisti, ki bi izmed vseh ministrov moral uživati najvišjo stopnjo zaupanja med ljudmi, in vselej ravnati zakonito, pošteno in transparentno. Minister za pravosodje bi morala biti spoštovana, ugledna, pravno neomadeževana osebnost. Tudi vsa ravnanja ministra tako tista, ki jih opravlja v sklopu svojega dela, kot tista v njegovem zasebnem življenju bi morala prispevati h krepitvi zaupanja javnosti v njegovo delo in njegovo integriteto,« je bila uvodoma jasna poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot.
Ta je nadalje izpostavila, da minister ne izpolnjuje pogojev za kakršnokoli drugo delovno mesto v javnem sektorju, saj ne izpolnjuje formalnega pogoja – potrdila, da ni v kazenskem postopku, saj je sam namreč v kazenskem postopku zaradi suma utaje davkov in ponarejanja listin.
»Vi kot minister za pravosodje bi morali biti prvi branik prava, pravne države, Ustave in zakonov. Kot minister za pravosodje ste odgovorni za pripravo kvalitetne zakonodaje s področja pravosodja. Odgovorni ste za delo ministrstva za pravosodje, ki ga vodite in tudi za svoje lastno delo. To je vaša individualna odgovornost kot ministra. Poleg tega, pa je vaša odgovornost, ker ste član, oziroma del vlade, tudi kolektivna,« je poudarila Hot in spomnila, da minister nosi tudi individualno odgovornost. Ta se po njenem prepričanju izraža pri zadnjih spremembah Kazenskega zakonika, »kjer je minister izključil stroko in predlog podal zgolj zaradi zasebnih interesov. Kaže se tudi na znižanju proračunskih sredstev v letih 2022 in 2023 pravosodnim proračunskim uporabnikom, kar bo zamajalo temelje neodvisnosti sodstva.«
»Vlada je skoraj vse protikoronske ukrepe sprejela sama, z odloki, brez Državnega zbora, brez ustrezne zakonske podlage. In tu je vaša odgovornost, spoštovani minister tako individualna kot tudi kolektivna. Soodgovorni ste za derogacijo Državnega zbora, ker mu kot član vlade jemljete njegovo pristojnost, ga izključujete iz odločanja. Odgovorni ste za to, da se v Republiki Sloveniji pod krinko sprejemanja protikoronskih ukrepov zavestno krši načelo delitve oblasti. Ustava jasno določa, da o omejevanju človekovih pravic odloča izključno zakonodajalec, torej neposredno voljeni predstavniki ljudstva in to je odraz načela delitve oblasti, demokratičnosti in pravne države. In da so posegi v človekove pravice in svoboščine dopustni le pod posebnimi merili: da so primerni, ker zasledujejo ustavno dopustni cilj da so sorazmerni in da so nujno potrebni,« je bila do ministra neposredna poslanka.
V zaključku je Meira Hot izpostavila tudi odgovornost ministra za neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev, kot tudi za neimenovanje naših, državnih tožilcev. »Izmikanje odgovornosti spoštovani minister ne pritiče vaši funkciji. Vi ste pravosodni minister. In vaša temeljna naloga je bdeti nad spoštovanjem načel ustavnosti in zakonitosti. Pravo bi moralo biti pri vas na prvem mestu, ne pa samovoljnost in arbitrarnost. Državna oblast je tista, ki se mora izvrševati le na podlagi Ustave in zakonov, pri tem pa mora zagotavljati človekove pravice in svoboščine, pravičnost in pravno varnost. Ta državna oblast, ta Vlada in vi minister kot del te vlade ne delujete v skladu z Ustavo in zakoni.«