Dejan Židan: Postavitev hidroelektrarn terja večjo skrb za živež naših rek

Poslanec Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na ministra za okolje in prostor, ministra za infrastrukturo ter ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z urejanjem in vzdrževanjem ribjih prehodov na objektih hidroelektrarn.

3. december 2020

Kot je uvodoma zapisal Židan, se v Sloveniji že dolgo časa izrablja hidroenergetski potencial naših rek in potokov, največ energetskega potenciala pa se pridobi na dveh največjih rekah, Savi in Dravi.

V obrazložitvi vprašanja je poslanec opozoril, da s postavitvijo velikih hidroelektrarn (HE) sicer res izkoriščamo obnovljive vire energije in skrbimo za ozelenitev našega energetskega sektorja, a se z določenimi posegi v naravo, sčasoma pojavijo tudi nekatere težave pa tudi negativni vplivi na okolje v katerega je objekt postavljen.

Z zajezitvijo rek se namreč po mnenju poslanca močno posega v habitate vodnih organizmov, še posebej rib, katerim se onemogoči gor-vodna in dol-vodna selitev, v nekaterih primerih pa se z umestitvijo hidroelektrarne deloma ali povsem spremenijo tudi drstišča in pasišča ribjega življa. Kot je pojasnil, so se vzporedno z gradnjo HE ali naknadno, zgradili tudi ribji prehodi oz. t.i. ribje poti, katerih namen je nemoteno prehajanje preko pregrad (HE) na vodnem telesu.

Mag. Dejan Židan

Ob tem je Židan opozoril na študije, ki so bile narejene po izgradnji HE in ribjih poti, in ki so pokazale, da so le te zaradi različnih razlogov nefunkcionalne, nenadzorovane in v nekaterih primerih popolnoma neuporabne, posledice tega pa so po mnenju poslanca jasno vidne. Ribiči pa tudi okoljevarstveniki so namreč ugotovili, da se je ulov in populacija nekaterih vrst rib zmanjšala za več kot 25%. »Ribje poti so ukrep, ki ohranjajo vodni živelj v naših rekah, a če niso funkcionalne oz. neuporabne s tem nismo dosegli ničesar, kar pa nikakor ni naš cilj,« je zaključil.

Na podlagi zapisanega je poslanec pristojne ministre vprašal:

Kdo je zadolžen za izvajanje monitoringa in nadzora nad funkcionalnostjo in uporabnostjo ribjih poti?
Kdaj so bile nazadnje izvedene preveritve s strani pristojnih ministrstev o uporabnosti in funkcionalnosti ribjih poti ter kakšni so rezultati in ugotovitve le teh?
Kakšne ukrepe so na ministrstvih v preteklosti že izvajali, da bi se ribje poti, za katere je bilo ugotovljeno, da so neuporabne in nefunkcionalne spremenile v funkcionalne in uporabne ter kakšne aktivnosti ministrstvi načrtujeta za prihodnje?