Dejan Židan: Problematika svetlobnega onesnaževanja je (žal) še vedno na stranskem tiru

Poslanec Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka in ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s problematiko svetlobnega onesnaževanja.

23. november 2020

Kot je uvodoma poudaril Židan, svetlobno onasnaževanje prinaša mnoge opazne negativne posledice, kot so negativni vplivi na nočno vidljivost, vsiljena svetloba v stanovanjih, prekomerno osvetljeno nočno nebo in negativni vplivi na samo biosfero.

Poslanec je spomnil, da je vlada sicer že leta 2007 z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja naredila korak naprej k izboljšanju razmer na omenjenem področju. Takrat so izdajo te uredbe podprle tako stranke opozicije in koalicije, kar po mnenju poslanca dokazuje, da gre za družbeno pomembno tematiko.

Glede na to, da v okviru Ministrstva za okolje in prostor deluje delovna skupina za pripravo sprememb omenjene uredbe, je Židan mnenja, da je nujno potrebno »proaktivno delovanje delovne skupine in ob tem sodelovanje z okoljevarstveniki in ostalimi relevantnimi deležniki, seveda na način, da upošteva trenutno epidemiološko stanje v državi.«

Mag. Dejan Židan

Glede na navedeno je poslanec zato pristojna ministra vprašal:

1. Na podlagi katerih argumentov je v zadnjem osnutku nove uredbe dovoljeno namestiti talne svetilke moči približno 5 vatov (če ne presegajo 375 lumnov svetlobnega toka) in se jih tako vgraditi v tla pešpoti? Navedene svetilke so bile prepovedane v Uredbi 2007, sedaj pa so v osnutku nove uredbe dovoljene.

2. Zakaj je v osnutku uredbe določeno, da je potrebno izvesti eno meritev na 2m2 površine svetlosti objektov, kar bi za velike objekte, kot je npr. Luka Koper predstavljalo velik problem tako časovno, kot tudi finančno?

3. Kakšna je natančnejša časovnice za pripravo uredbe in njen sprejem na vladi?

4. Zakaj je dovoljeno na oknih varovanih stanovanj osvetljenost v mestih 10 lx, če se lahko objekte kulturne dediščine sveti le s pol manj moči (približno 5lx ali 1 cd/m2)?

5. Zakaj se ne prepove osvetljevanje izvozov na avtocestah, kot je praksa marsikje v Evropi (Nemčija, Avstrija, Madžarska, Francija, Češka, Slovaška, Litva, Latvija, večina Španije)?

6. Moteča osvetljava reklamnih panojev predstavlja večino pritožb državljanov Republike Slovenije z področja svetlobne onesnaženosti. Zakaj predlog uredbe v 14. členu ne predvideva popolne prepovedi objektov za oglaševanje po 23. uri zvečer? Ali je po mnenju pristojnih ministrov oglaševanje sredi noči pomembnejše od okoljskega onesnaženja ter naravnega cikla ljudi in živali?

7. Na kakšen način in kako pogosto se preverja upoštevanje Zakona o mejni stopnji onesnaženosti? Kakšni so rezultati preverjanj?

8. Državljanke in državljani so trenutno podvrženi strogim ukrepom omejevanja gibanja. Svetlobno onesnaženje mnogim ob trenutni situaciji povzroča dodatne skrbi in motnje spanja. Ali se poleg uredbe pripravljajo dodatni ukrepi, ki bi državljanom na področju svetlobnega onesnaževanja olajšali življenje v času epidemije?