Židan je v vprašanju ministru poudaril, da so vetrne elektrarne leta 2018 v Evropski unije (EU) pokrile 14 odstotkov vse porabljene elektrike, leto poprej pa je ta delež znašal 12 odstotkov. »V Sloveniji sta leta 2018 dve vetrni elektrarni pokrili le 0,04 odstotka porabe. Interes za postavitev vetrnih elektrarn obstaja, na voljo so tudi subvencije, zapleta pa se pri umeščanju objektov v prostor,« je zapisal poslanec. Da je Evropski prostor naklonjen vetrnim elektrarnam po mnenju Židan priča tudi dejstvo, da se v EU že dve desetletji sistematično povečujejo kapacitete vetrnih elektrarn na kopnu in morju: »Vetrne elektrarne po so instalirani moči leta 2018 celo presegle hidroelektrarne in s tem postale obnovljivi vir energije z največjo instalirano močjo v EU.«

Ob dejstvu, da vetrne elektrarne predstavljajo okolju prijazen način pridobivanja električne energije, pa se poslanec zaveda, da te potrebujejo veliko prostora in primerno hitrost vetra za svoje delovanje, prav tako po njegovem ne gre spregledati sprejemljivost teh elektrarn s stališča ljudi, ki žive v okolju, primernih za njihovo postavitev.