»Žalosti me, da smo kot družba še vedno na točki, ko je v takšnih situacijah vedno znova treba poudariti tisto, kar bi moralo biti popolnoma samoumevno: namreč, da je vsakršno nasilje zavržno in nesprejemljivo. To še toliko bolj velja za spolno nasilje, ki je v Sloveniji strašljivo pogosto, in to najpogosteje v okviru družine, partnerske zveze oz. drugega odnosa med storilcem in žrtvijo. Spolnim zlorabam moramo posvetiti posebno pozornost tudi zaradi podrejenosti in posebne ranljivosti žrtev, ki so ob že tako nepredstavljivi stiski zaradi same spolne zlorabe, v primeru, ko o zlorabi spregovorijo, praviloma izpostavljene še stigmatizaciji v zasebnih, službenih in drugih družbenih odnosih, pogosto pa tudi javnim diskreditacijam, ter drugim negativnim psihološkim in socialnim posledicam. Z obžalovanjem dodajam, da so žrtve prepogosto izpostavljene tudi sekundarni viktimizaciji, epilogi teh tragičnih zgodb pa žrtvam premalokrat povrnejo dostojanstvo in dajo občutek pravičnega zadoščenja. Zaradi vseh teh družbenih, pa tudi sistemskih ovir in bremen, tiste žrtve, ki se le odločijo spregovoriti, čutijo, da zmorejo to varno storiti le v zavetju anonimnosti družbenih omrežij«, je opozorila ministrica.

Ministrica Švarc Pipan in njena ekipa na Ministrstvu za pravosodje se zaveda pomembnosti in občutljivosti teh vprašanj, zato se jih, v okviru svojih pristojnosti, pa tudi v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami in nevladnimi organizacijami, lotevajo s posebno skrbnostjo.

»V zadnjem letu smo tako skupaj dosegli tektonski premik na področju kriminalizacije spolnega nasilja, saj smo zastareli kazenskopravni model prisile nadomestili z ustreznejšim modelom soglasja po načelu »samo DA pomeni DA«. Pred spremembo je bilo v kazenskih postopkih zaradi posilstva in spolnega nasilja potrebno izkazati obstoj elementa prisile, kar je bilo neživljenjsko in je dodatno obremenjevalo žrtve; to se odraža tudi v dosedanji praksi pregona teh kaznivih dejanj. Po spremembi pa gre za kaznivo dejanje v vsakem primeru, ko žrtev ni soglašala s spolnim odnosom ali drugimi spolnimi dejanji.

Spremenjene so bile tudi določbe Zakona o kazenskem postopku, ki žrtvam omogočajo pridobitev celostnih informacij (https://www.gov.si/teme/pravice-zrtev-kaznivih-dejanj/), podporo vseh organov, ki v postopku sodelujejo, ter po potrebi tudi ustrezno podporo in zaščito.

Dodatno bi želela izpostaviti še, da smo z nedavnim pilotnim zagonom Hiše za otroke vzpostavili sistem, po katerem bodo mladoletne žrtve kaznivih dejanj, vključno s spolnim nasiljem, v predkazenskem in kazenskem postopku zaslišane zgolj enkrat, v prijaznejšem okolju, brez neposrednega stika s storilcem in ob ustrezni strokovni zdravstveni ter psihosocialni podpori.

Verjamem, da nedavne spremembe materialne in procesne kazenske zakonodaje pomembno izboljšujejo položaj žrtev v kazenskih postopkih za naprej. Zato ob izrazu najglobljega sočutja in razumevanja ob sicer nepredstavljivih stiskah, ki jih doživljajo žrtve vsakršnega spolnega nasilja, spodbujam, da sume kaznivih dejanj naznanijo pristojnim organom ter sodelujejo v preiskovalni in drugih fazah postopka. Le tako bodo policija in državno tožilstvo lahko opravili kvalitetno delo in preiskali sume zlorab. In le na tak način bo roka pravice lahko dosegla storilce teh skrajno zavržnih kaznivih dejanj«, je ob tem poudarila ministrica.