Evropa se zaradi posledic zdravstvene krize, upadanja gospodarske moči in preteče socialne stiske milijonov Evropejcev nahaja pred eno največjih preizkušenj v sodobnem času. Od evropskega odziva je odvisno, ali bo Evropa premagala gospodarsko recesijo, predvsem pa s premišljenimi, pametnimi in drznimi politikami uspela začrtati nove priložnosti, ki bodo evropsko družbo peljale v smeri okoljsko vzdržne in trajnostne rasti, kjer bo dostojanstvo vseh na tem planetu najpomembnejša vrednota.
Ob izteku obstoječe evropske finančne perspektive in v času globoke recesije se evropske države pripravljajo na nov evropski finančni proračun za obdobje 2021 – 2027, Evropska unija pa je v zadnjih mesecih načrtovala tudi druge evropske mehanizme, namenjene okrevanju in preobrazbi evropskega gospodarstva. Poslanska skupina Socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, katere članica je tudi Tanja Fajon, je aktivno sodelovala pri oblikovanju novih evropskih politik.
Socialni demokrati so prepričani, da je v Evropi nujna sprememba modela varčevanja v model vlaganj, še posebej v javne storitve in v javno infrastrukturo na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, izobraževanja, raziskav in razvoja, digitalizacije, podnebnih sprememb in okolja. Obsežen evropski odziv na pandemijo in njene posledice sedaj omogoča, da Evropska unija spodbudi okrevanje, na drugi strani pa poveča svojo odpornost in odvisnost od drugih.
Evropska komisija je že v letu 2018 pripravila predlog nadgradnje naložbenega načrta za Evropo, sedaj imenovanega InvestEU. Ta ima kot prioriteto združiti različne finančne vire – tudi zasebni kapital – in podpreti sklop politik, ki bodo omogočile večja vlaganja držav članic v trajnostno okoljsko infrastrukturo, raziskave, inovacije, mala in srednja podjetja ter socialne naložbe v znanja in spretnosti. Poseben segment tega načrta so za Evropsko unijo strateške naložbe za zeleni in digitalni prehod, pa tudi za krepitev odpornosti na področjih zdravstva in kritične infrastrukture, kot so varne digitalne komunikacije, energetika, promet, računalništvo v oblakih in podobno. Preko evropskih strateških naložb bodo lahko realizirani projekti držav članic, ki nimajo finančnih sredstev za podporo projektov v okviru državnih pomoči ter čezmejni projekti, ki zahtevajo evropski pristop.
Voditeljica SD Tanja Fajon je pred začetkom julijskega zasedanja Evropskega parlamenta, na katerem obravnavajo nove finančne mehanizme za okrevanje in odpornost, poudarja, da so Socialni demokrati že v preteklosti imeli rešitve in predloge, kako zagotoviti več lastnih sredstev za financiranje strateških projektov. Kot enega pomembnejših virov vidi tudi v pravični obdavčitvi multinacionalk in nadaljnjem boju proti davčnim utajam in davčnim oazam.
»Potrebujemo 750 milijard evrov za obnovo gospodarstev, saj je pod vprašajem več milijonov delovnih mest. Potrebujemo miselni preskok iz strogega varčevanja, k investicijam in vlaganjem v zagon socialne, pravične, inovativne in okolju prijazne Evrope.«
Tanja Fajon, voditeljica SD
Ker je Evropo in svet prizadela epidemija, se je Evropska komisija maja letos odločila predstaviti celovit načrt za evropsko okrevanje po krizi. Načrt vključuje deloma prenovljen predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 v višini 1100 milijard evrov in nov začasni instrument za evropsko okrevanje v izrednih razmerah, »Next Generation EU“, v višini 750 milijard evrov. Ključen program instrumenta bo vzpostavitev Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki bo zagotavljal nepovratno finančno podporo in posojila državam članicam za podporo javnim naložbam in reformam, kakor bodo opredeljene v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost.
Cilj mehanizma je spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Evropske unije z izboljšanjem zmogljivosti držav članic za odpornost in prilagajanje, blažitvijo socialnih in gospodarskih posledic krize ter podpiranjem zelenega in digitalnega prehoda. Slovenija bo tako upravičena do 5.1 milijarde evrov nepovratnih sredstev in posojil. Socialnim demokratom pa se pri tem zastavlja vrsto vprašanj o tem, kdo bo nosilec priprave načrta za črpanje sredstev, katere projekte bo Slovenija predlagala in kakšen bo postopek priprave načrta.
Del mehanizma je tudi povečanje obsega sklada za pravičen prehod, ki je namenjen financiranju novega zelenega dogovora, pa tudi dodatna sredstva za financiranje programov razvoja podeželja v sklopu skupne evropske kmetijske politike. Evropska komisija v okviru instrumenta načrtuje tudi nov program React-EU, s katerim se povečuje financiranje kohezijske politike, znotraj tega pa je predvideno financiranje ukrepov na trgu dela, subvencije za zaposlovanje, skrajšani delovni čas, zaposlovanje mladih, podpora zdravstvu in kapitalizacij malih in srednjih podjetij.
Socialni demokrati so prepričani, da so investicije pravi odgovor za ponoven zagon gospodarstva, a ne na način, da iz sodelovanja pri posegih v prostor izločimo civilno družbo, kot je aktualna vlada Janeza Janše storila s sprejetjem interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva in spremembo zakona o ohranjanju narave, s tem pa onemogočila nadzorstveno vlogo nevladnih organizacij v postopkih za pridobivanje gradbenih in drugih dovoljenj za nove investicije.
»Pandemija je povzročila recesijo. Zdaj potrebujemo 750 milijard € za obnovo evropskega gospodarstva in miselni preskok s strogega varčevanja k vlaganju v zagon socialne, pravične, inovativne, okolju prijazne Evrope.«
Pred Evropskim svetom in Evropskim parlamentom je sicer več orodij. V odločilno fazo prehaja zaključek pogajanj o novem večletnem finančnem okviru, uveljavlja pa se tudi mehanizem za financiranje novega evropskega zelenega dogovora. Vsa ta orodja so potrebna za celovit načrt evropskega okrevanja.
Evropska komisija je z namenom zmanjšanja pritiska na nacionalne proračune in v pomoč pri odplačevanju posojil s strani držav članic, predlagala tudi možne nove lastne vire vplačil, ki bodo predmet razprave v prihodnjih letih. V naboru možnih novih lastnih virov je Komisija omenila sledeče: vir na osnovi sistema trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (ETS vir), mejni davek na ogljik, davek za velika podjetja (z več kot 10 milijard letnega prihodka), nov digitalni davek.
Pri tem je strateškega pomena tudi vzpostavitev 1,525 milijard vrednega instrumenta za posojila v javnem sektorju, ki predstavlja tretji steber mehanizma za pravični prehod, ki omogoča financiranje evropskega zelenega dogovora s podporo naložbam javnega sektorja. Cilj instrumenta je, da se z nepovratno podporo naložbam subjektom javnega sektorja, ki brez dodatka teh sredstev ne bi generirali dovolj dohodka za odplačilo kreditov ali pa kreditov sploh ne bi mogli pridobiti, zagotoviti dodatna sredstva, potrebna za soočanje s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi izzivi, ki so posledica podnebnega prehoda. Podpora v okviru instrumenta bo na voljo le državam članicam, ki imajo vsaj en območni načrt za pravični prehod. Nabor sektorjev, ki naj bi bili upravičeni, pa je zelo širok in potencialno zajema vse javne naložbe v pristojnosti javnih subjektov, kot denimo energetsko in prometno infrastrukturo, ukrepe za energijsko učinkovitost, omrežja za daljinsko ogrevanje, javni prevoz, podporo prehodu na krožno gospodarstvo.
Voditeljica Socialnih demokratov Tanja Fajon izpostavlja, da je pred julijskim vrhom Evropskega sveta, na katerem je pod nemškim predsedstvom pričakovati preboj pri dogovoru, ključno, da sedaj usmerimo pozornost na naloge, ki jih mora opraviti Slovenija za učinkovito in uspešno črpanje evropskih virov. Poudarja, da Evropa potrebuje strateški premik od modela varčevanja k modelu vlaganj. Prepričana je, da sta večletni finančni okvir in program za okrevanje skupni evropski odgovor na potrebe ljudi, gospodarstva in časa, še posebej na področju podnebne krize, digitalizacije in večje samozadostnosti Evrope. “Tudi Socialni demokrati smo v zadnjih mesecih vložili veliko naporov za to, da je odziv pogumen in obsežen. Za cilj si zastavlja ohranitev zaposlenosti, povečanje odpornosti, pa tudi preobrazbe v bolj zeleno, inovativno, pravično in trajnostno družbo,” poudarja Tanja Fajon in opozarja, da se evropski proces se bliža k zaključku. “Upam, da bo voditeljem uspelo zapreti preostale dileme na julijskem Evropskem svetu. Sedaj se bo domača naloga preselila sem, domov: potrebno bo pripraviti prepričljiv nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki bo razpoložljive vire uporabil na način, da bo Slovenija napredovala.”
Jasno zahtevo za začetek novega naložbenega cikla so Socialni demokrati izrazili že na velenjskem kongresu novembra lani. Takrat so v okviru programske prenove predstavili svoj načrt za naložbeni sklad za upravljanje izzivov prihodnosti v vrednosti 30 milijard evrov, ki bi lahko predstavljal tudi del programskih prioritet prihodnjega načrta, ki ga bo morala Slovenija pripraviti za črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.
Razvojne naložbe bi po njihovem načrtu poleg evropskih sredstev financirali iz državnega priračuna, namenskih virov (kot je načrtovana podnebna banka, vir zelene proračunske reforme), naložbe gospodarstva (denimo pri financiranju infrastrukturnih naložb in vlaganjih v raziskave in razvoj) in z zadolževanjem države ter gospodarstva. Pri tem SD predlaga tudi nov program zelenih obveznic države, da se delno aktivira tudi obsežen plasma prihrankov prebivalstva, saj jim lahko država z varnimi infrastrukturnimi naložbami ponudi alternativo nizkemu (ali celo negativnemu) obrestovanju.
Pri večini naložb je tako predvidena kombinacija različnih virov, ustvarjanje posebnih namenskih virov (npr. podnebna banka, stabilen vir financiranja stanovanjske izgradnje) ali pritegnitev gospodarstva, še posebej družb ali skladov v državni lasti (npr. energetika, stanovanja). Glavnina naložb ustvarja neposreden in posreden povratni finančni tok, torej se lahko v pomembni meri tudi samofinancirajo (in s tem pokrivajo strošek zadolževanja). To velja v celoti ali deloma za naložbe v infrastrukturo (energetika, mobilnost, stanovanja, domovi za starejše). Pri ostalih naložbah je neposreden finančni učinek naložb sicer manjši, posredno pa se ustvarjajo izraziti razvojni in socialni učinki (npr. R+R, kultura in kreativne industrije, digitalizacija).
Evropski odgovor na krizo torej sestavljata novi sedemletni finančni okvir, po domače proračun Evropske unije, za obdobje 2021 do 2027, vreden 1.100 miljard evrov, in instrument za okrevanje “Next Generation EU”, vreden skupaj 750 miljard evrov, ki ga sestavlja skupen programov in inicativ, od financiranja znanosti, raziskav in razvoja, naložbenega programa Invest EU, krepitve kohezije, sam mehanizem za okrevanje in odpornost, program za podporo podeželju, financiranje zelenega razvoja, humanitarna pomoč, krepitev zdravstvenih sistemov.
Absolutna novost je, da se Evropska komisija prvič zadolžuje z izdajo obveznice na mednarodnih trgih za financiranje instrumenta za okrevanje, s čimer se blažijo razlike v možnostih in pogojih posameznih držav članic v dostopu do mednarodnega zadolževanja, s tem pa uvaja solidarnostni pristop k financiranju potreb držav članic in Evropske unije kot celote.
K obojemu je potrebno prišteti že vzpostavljene programe Evropskega stabilizacijskega mehanizma in Evropske investicijske banke, ki evropskim družbam omogočajo potrebne prilagoditve za učinkovit protikrizni odziv, blažitev posledic, ohranitev delovnih mest, pa tudi večje odpornosti Evropske unije na posledice šokov, kamor je potrebno uvrstiti tudi pristop k koreniti spremembi dobavnih verig. Pandemijo vsaj v določeni meri spremlja tudi t.i. deglobalizacija, s tem pa nujnost, da se Evropa s proizvodnjo vitalnih dobrin v večji meri oskrbi sama, če in ko pride do prekinitve globalnih dobavnih tokov.
Evropska unija je bila na začetku pandemije kritizirana zaradi umanjkanja solidarnosti. V zadnjih mesecih pa vendarle kaže, da s pogumnim in ambicioznim načrtovanjem vzpostavlja obsežne programe pomoči državam, ljudem in gospodarstvom. Takšen pristop pomeni, da se Evropska unija zavedajo, da je potrebno spremeniti dosedanje problematične pristope in da je za okrevanje nujno potrebna solidarnost pri odpravljanju posledic pandemije. Takšen pristop obeta okrepljeno Evropsko unijo, predvsem pa bistveno izboljšane možnosti za težave držav članic, ljudi, javnega sektorja in gospodarstva po Evropi.
Jani Prednik: Dogajanja okrog otroške kardiologije vse prej kot normalna in... 
