Fajon in Švarc Pipan prepričani v sprejetje konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon in ministrica dr. Dominika Švarc Pipan sta na odprtju pomembne diplomatske konference v Ljubljani izrazili prepričanje v sprejetje konvencije o pregonu genocida in drugih hudodelstev. Fajon je poudarila pomen konvencije na področju spolnega nasilja, Švarc Pipan pa pri zaščiti otrok v kazenskih postopkih.

15. maj 2023

Po več kot desetletju prizadevanj Slovenije, Argentine, Belgije, Mongolije, Nizozemske in Senegala se je v Ljubljani začela mednarodnopravna diplomatska konferenca za sprejem besedila konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov, ki bo trajala do 26. maja 2023. Če bo konvencija sprejeta, se bo imenovala Ljubljansko – Haaška konvencija.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v uvodnem nagovoru poudarila, da jo veseli, da Slovenija gosti največjo mednarodnopravno diplomatsko konferenco v svoji zgodovini in da visoka udeležba predstavnikov držav podpornic konvencije – udeležujejo se je predstavniki iz 71 držav, skupno pa ima 80 držav podpornic – odraža našo skupno zavezanost k zagotavljanju odgovornosti in odpravi nekaznovanosti za najhujše zločine. »Iskreno upam, da bomo s to konferenco naredili velik korak k povečanju politične volje in krepitve naših zmogljivosti za izvajanje preiskav in pregona najhujših mednarodnih kaznivih dejanj. Kot države smo namreč to dolžne storiti,« je poudarila ministrica Fajon.

»Ključ do našega uspeha je krepitev sodelovanja in politične volje držav za izvajanje preiskav in pregona najhujših mednarodnih zločinov. Kot države imamo za to glavno dolžnost. Prepričana sem, da bo konferenca prišla do uspešnega zaključka,« je dejala ministrica Tanja Fajon. »Pred tremi desetletji smo bili priča grozljivim zločinom v naši neposredni soseščini in globoko razumemo vlogo pravice pri končanju sporov, spravi in zdravljenju globokih ran posameznikov in družb,« je poudarila Fajon.

Kot eno od prednostnih področij pri pregonu zločinov je izpostavila spolno nasilje, zlasti v času oboroženih spopadov. »Vojske in milice uporabljajo spolno nasilje kot vojno taktiko. Zato moramo zagotoviti, da se globoke rane žrtev zacelijo z zagotavljanjem pravice. Žrtve morajo biti slišane,« je še dodala.

Nekaznovanost za mednarodne zločine ostaja resna grožnja vladavini prava kot ključnemu gradniku demokratičnih družb, je povedala ministrica. Zato je dolžnost držav in mednarodne skupnosti kot celote, da še naprej krepi prizadevanja za odpravo nekaznovanosti. »Treba je privesti storilce pred roko pravice in zagotoviti pravico žrtvam«, je poudarila ministrica na diplomatski konferenci za sprejem Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (MLA konvencija).

Pobuda Argentine, Belgije, Mongolije, Nizozemske, Senegala in Slovenije za sprejem MLA konvencije izhaja iz primarne odgovornosti držav za pregon mednarodnih hudodelstev in potrebe po izboljšanju učinkovitosti preiskav, pregona ter mednarodnega sodelovanja na svetovni ravni. Ministrica dr. Švarc Pipan je ob tem opozorila, da je v vseh tovrstnih postopkih potrebno zagotoviti celovito in učinkovito podporo in zaščito otrok kot udeležencev v kazenskih postopkih.

»Bistvenega pomena so otrokom prilagojeni pristopi, pri čemer se upoštevajo pravice, dostojanstvo in največje koristi otrok,« je poudarila ministrica in kot eno izmed dobrih praks omenila slovensko »Hišo za otroke«, ki otrokom nudi varen prostor s celovito medicinsko, psihološko in socialno podporo, forenzične razgovore z otroki, ki so žrtve ali priče kaznivega dejanja, pa izvajajo posebej usposobljenimi kazenskopravnimi strokovnjaki. »Z veseljem delimo svoje izkušnje in znanje v podporo podobnim prizadevanjem na nacionalni ali mednarodni ravni«, je zaključila ministrica.

MLA konvencija bo vzpostavila meddržavne mehanizme za preiskavo in pregon mednarodnih hudodelstev, in omogočila mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč med bodočimi pogodbenicami na tem področju.

Ministrica se je na konferenci posebej srečala z nizozemsko kolegico Dilan Yeşilgöz-Zegerius. Ministrici sta pozdravili diplomatsko konferenco, katere so-pobudnici sta tudi Nizozemska in Slovenija. Govorili sta še o pravosodnih vidikih aktualne krize v Ukrajini, o zaplembi premoženja nezakonitega izvora (nacionalni in EU vidik), o vladavini prava ter o boju proti organizirani kriminaliteti. Ministrica je nizozemski kolegici predstavila predlog Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19, ki bo podlaga za povrnitev glob, ki so bile plačane oz. izterjane v teh postopkih.

Ministrici sta se dotaknili tudi aktualnih vprašanj na področju organizirane kriminalitete sin v tem okviru pozdravili Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu postopkov v kazenskih zadevah, ki bo zapolnil vrzel v sodelovanju med državami članicami. Učinkovito pravosodno sodelovanje je ključno v boju proti organizirani kriminaliteti. Pozdravili sta tudi pomembno vlogo Eurojusta pri koordinaciji mehanizmov pravosodnega sodelovanja.