Kritike se nanašajo tako glede neprimerne komunikacije z državljani o cepljenju, nezadostne angažiranosti in nerealizacije pri nabavah cepiv kot tudi na stalno spreminjajoče se cepilne strategije. Še več, v stranki Socialnih demokratov opozarjajo, da je zbor vseh anomalij vlade pri cepljenju Slovenijo pripeljal do kritične točke, ko se naša država po številu cepljenih s pospeški približuje repu držav članic z najnižjo precepljenostjo.

Poslanec Socialnih demokratov dr. Franc Trček je s tokratnim nizom poslanskih vprašanj vlado opozoril glede njene NE komunikacijske strategije o cepljenju, Trček je namreč v vprašanju izpostavil predvsem problem premalo aktualnega vabljenja k cepljenju, predvsem najbolj ranljivih skupin. Ob tem je poslanec opomnil na pozitivne prakse v posamičnih regijah in lokalnih območjih po Sloveniji, na nacionalni ravni pa, kot je izpostavil, aktivni pristop k cepljenju »še vedno šepa.«

Trček je v zvezi s tem na vlado naslovil naslednja vprašanja:

• Kdaj bo že končno spremenila komunikacijsko strategijo cepljenja?
• Kdo vse bo sodeloval pri načrtovanju in izvedbi nove komunikacijske strategije?
• Kdaj bodo vzpostavljeni klicni centri na nacionalni ravni, ki bodo zlasti rizične skupine vabili k cepljenju ter kdo bo delal v njih?

Poslanec se je v naslednjem vprašanju osredotočil na ostajanje cepiv v skladiščih zaradi zavračanj cepljenj, v prvi vrsti gre za cepiva Astrazenece, zato je vlado povprašal:

• Kako bo razrešen ta zaplet?
• Zakaj se ne začne ciljno vabiti enkrat že cepljenje z AZ k cepljenju z drugim odmerkom cepiva?

V zvezi z ostajanjem cepiv pa je povezano tudi zadnje vprašanje Trčka iz tokratnega sklopa, kot je zapisal, delovna mesta še vedno ostajajo ključna žarišča okužb, na drugi strani pa so cepiva v skladiščih, »namesto, da bi se jih porabilo tudi na najbolj izpostavljene delovne skupine,« je opozoril.

Trček je zato izrazil pričakovanje, da Vlada RS odgovori na naslednja vprašanja:

• Zakaj se ne gre v izvedbo cepljenj po gospodarskih družbah?
• Zakaj se ne začne s cepljenji v gospodarskih panogah za katere so značilni pogosti kontakti s strankami, ko je cel nabor storitvenih dejavnosti od frizerske do turizma in gostinstva ter kulture, kar že počnejo v sebe mislečih se družbah?
• Kdaj se bo začelo v prepogosto se spreminjajoče strategije cepljen vključevati te ciljane oblike cepilnih praks?