Kot je Frangež povedal ob prihodu na zasedanje ministrov držav članic EU, pristojnih za konkurenčnost, so pričakovali, da se bo evropska avtomobilska industrija zaradi prihoda novih tehnologij in nove konkurence soočila s strukturnimi težavami. »Situacijo spremljamo tako na makro ravneh, torej na ravni naših ključnih trgov, kot na mikro ravni, torej na ravni ključnih kupcev slovenske avtomobilske industrije,« je dejal.

Pojasnil je, da je država že podprla dve strateški pobudi, namenjeni prehodu na električno mobilnost. Prva je misija GREMO (GREen MObility), ki jo je slovenska avtomobilska industrija vzpostavila kot zavezo k zeleni in digitalni preobrazbi do leta 2030. Druga pa je julija podpisana strateška namera s skupino Renault o proizvodnji nove generacije električnega twinga v novomeškem Revozu. S tem želi Slovenija po besedah državnega sekretarja svoj položaj proizvajalke avtomobilov nadgraditi v položaj proizvajalke električnih vozil.

»Seveda pa se je treba vprašati, na kakšen način bomo podprli industrije, ki bodo zaradi tega soočene z upadom naročil. Vidimo, da se v predelovalni industriji nadaljuje trend iz leta 2023, torej precejšen upad naročil,« je poudaril. Dodal je, da želijo na ministrstvu z okrepljeno komunikacijo z evropskim avtomobilskim ekosistemom, slovenskimi proizvajalci in ključnimi nacionalnimi institucijami razmišljati o ukrepih, s katerimi bi Slovenija kljub veliki transformaciji okrepila svoj položaj v avtomobilski industriji. »Videti jo je namreč treba tudi kot priložnost, ne samo grožnjo,« je povedal Frangež.

Glede pobude Italije in Nemčije, da bi spričo težav avtomobilske industrije vmesno oceno napredka pri izpolnjevanju novih pravil glede prepovedi prodaje novih vozil z notranjim zgorevanjem od leta 2035 namesto leta 2026 opravili že prihodnje leto, je medtem dejal, da Slovenija ne razmišlja o zgodnejših datumih.