Z vidika doseganja teh ciljev, sta bila predmet razprave dva ključna akta, Akt o kritičnih surovinah ter predloga uredbe o neto ničelni (ogljično nevtralni) industriji. Državni sekretar Matevž Frangež je izpostavil, da se Slovenija strinja, da mora EU, če želi doseči zastavljene cilje zelenega prehoda, zagotoviti zanesljivo in trajnostno oskrbo s kritičnimi surovinami. »To je še posebej pomembno tudi za enega od še preostalih nekaj proizvajalcev trajnih magnetov v EU, s sedežem v Sloveniji,« je poudaril o pomenu raziskav, trajnostnega rudarjenja, financiranja ter okrepljene globalne strategije.

V zvezi s predlogom uredbe o ogljično nevtralni industriji so ministri in ministrice poudarili pomen povečanja proizvodnje čistih tehnologij v EU in zagotovitev, da bo EU dobro opremljena za prehod v podnebno nevtralnost. »Slovenija je trdno na tej poti v trajnostno in ničelno prihodnost in si prizadeva, da bodo vsi v Evropi imeli koristi od tega prehoda,« je povzel Matevž Frangež. »Podpiramo vključitev jedrske energije med strateške projekte za neto ničelno dobo. Seveda najprej podpiramo obnovljive vire energije, vendar so nas trenutne negotovosti naučile, da mora Evropa staviti na zeleno in obnovljivo, a tudi zanesljivo in stalno jedrsko energijo,« je povedal.

Državni sekretar Frangež je v razpravi o Uredbi o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih izdelkov poudaril pomen trajnostnega preoblikovanja proizvodov za dobro obveščeno izbiro potrošnikov, pa tudi za korak v smeri krožnega gospodarstva.

Na Svetu so opravili tudi razpravo o vesoljski politiki EU v novih geopolitičnih okoliščinah. Frangež je izpostavil, da Slovenija ocenjuje, da Vesoljska strategija na področju varnosti in obrambe naslavlja pomembna vprašanja odpornosti kritične vesoljske tehnologije in infrastrukture, ter ranljivosti in nevarnosti, ki so povezane z grožnjami v vesolju. »Zavezanost Sveta k izkoriščanju vesoljske tehnologije za zeleni prehod, zaščito EU in njenih državljanov ter krepitev odpornosti in varnosti EU je skladna z našo lastno nacionalno vizijo, saj osnutek Slovenske vesoljske strategije 2030 poudarja iste prednostne naloge,« je še izpostavil državni sekretar Frangež.