Jani Prednik: “V epidemiji ne pozabimo na otroke in odrasle s posebnimi potrebami!”

V poslanski pobudi Jani Prednik predlaga, da vlada otrokom in odraslim, ki potrebujejo fizioterapevtske, logopedske in druge terapevtske storitve, te nemudoma omogoči v za v to usposobljenih centrih in ustanovah, na način, da bodo terapije varne za vse udeležence. Prav tako pa vlado poziva, da z ministrstvom za zdravje pripravi v najkrajšem možnem času načrt s časovnico, da se zaradi neizvajanja terapij otrokom in odraslim omogoči dodatne terapije.

Jani Prednik je uvodoma opozoril, da je zaradi že sprejetih odlokov za preprečevanje okužb (pre)veliko ranljivih skupin še vedno pozabljenih in z ukrepi potisnjenih še bolj na socialni in zdravstveni rob družbe. Pri tem je izpostavil otroke in odrasle s posebnimi potrebami, ki jim je bilo zaradi odloka vlade onemogočeno obiskovanje fizioterapevtskih ter specialističnih pregledov in terapij, ki jih zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo. Spomnimo, da je vlada z odlokom od 16. marca do nadaljnega v vseh slovenskih bolnišnicah prepoveduje vse specialistične preglede, operativne posege, razen storitev s stopnjo nujno ali zelo hitro.

Jani Prednik pravi, da se s tem grobo krši 23. člen Konvencije o otrokovih pravicah, ki govori o tem, da mora telesno ali duševno prizadet otrok uživati polno in dostojno življenje ter mu morajo biti ves čas priznane pravice do posebne oskrbe, da se mu glede na njegove potrebe zagotavlja učinkovit dostop do izobraževanja, usposabljanja, storitev zdravstvenega varstva in rehabilitacije.

»Vsak izgubljen dan brez nujno potrebne rehabilitacijske terapije namreč za že tako prikrajšane otroke in njihove družine pomeni veliko zdravstveno tveganje, povezano z nepopravljivimi, lahko pa tudi življenjsko ogrožajočimi se posledicami, kar je absolutno nedopustno! Da ob tem niti ne omenjam, kako so mnoge slovenske družine, da lahko svojim otrokom omogočijo čim bolj kvalitetno in zadostno rehabilitacijo v za to usposobljenih centrih, ko zdravstveni sistem omogoča absolutno premalo število rehabilitacijskih in terapevtskih obravnav, sredstva za rehabilitacije primorane zbirati preko različnih humanitarnih društev in akcij. To je po mojem globokem prepričanju ne samo etično sporno, temveč skrajno neodgovorno in kaže na veliko nerazumevanje države do stisk otrok in njihovih staršev, ki so sedaj še posebej prikrajšani,« je kritičen Prednik. Ob tem poudarja, da so težave tistih, ki skrbijo za otroke ali odrasle s posebnimi potrebami že izven časa izrednih razmer velike ter povezane ne samo s socialnimi, temveč tudi velikimi psihološkimi stiskami.