Katič: Vlada potrdila novelo Zakona o kazenskem postopku
Vlada je na seji potrdila predlog novele zakona o kazenskem postopku, s katerim med drugim zaostruje pogoje za preiskavo elektronskih naprav posameznika. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je na novinarski konferenci po seji vlade dejala, da bosta policija in tožilstvo z novelo ohranila ustrezna orodja za preiskavo in pregon spletnih groženj.
18. april 2024, STA
Ustavno sodišče je julija lani ugotovilo, da so nekatere določbe zdajšnjega zakona, ki med drugim urejajo pridobitev prometnih podatkov posameznika, neskladne z ustavo. Gre sicer za podatke o posameznikovi komunikaciji na elektronskih napravah, ki pa ne razkrivajo same vsebine komunikacije. Sodišče je določbe razveljavilo, pri čemer začne razveljavitev veljati 12. avgusta.
Po navedbah ministrstva za pravosodje je tako temeljni cilj predloga novele zakona pravočasna prilagoditev postopkovnih določb za pridobivanje prometnih podatkov s področja elektronskih komunikacij, pa tudi bančnih podatkov z odločbo ustavnega sodišča. Ministrstvo za pravosodje je zato zožilo katalog kaznivih dejanj, pri katerih je za izsleditev storilca nujna pridobitev prometnih podatkov, izhaja iz predloga novele zakona.
Poleg tega je ministrstvo s predlogom novele zakona časovno zamejilo hranjenje prometnih podatkov v okviru kazenskega postopka na obdobje treh mesecev. »Imamo težko nalogo upoštevati odločbo ustavnega sodišča in hkrati zagotoviti pravne podlage, ki bodo omogočile učinkovito preiskovanje in pregon najtežjih kaznivih dejanj,« je na novinarski konferenci dejala ministrica za pravosodje Andreja Katič.
Zaveda se, da potrebujeta policija in tožilstvo učinkovita orodja za delo, je dejala, pri čemer meni, da jim je to tudi uspelo zagotoviti. »Na marsikateri točki smo šli do skrajnih meja, ki so po naši oceni še ustavno skladne,« je povedala. Še vedno bo omogočeno pridobivanje prometnih podatkov tudi za kaznivo dejanje grožnje, kar je po besedah ministrice aktualno v času groženj na spletu. »Policija in državno tožilstvo bosta posledično še naprej imela ustrezna orodja za preiskavo in pregon tovrstnih kaznivih dejanj,« je dejala Katič.
Ministrstvo predlaga tudi, da bi osebam, ki so zadržane zaradi pričanja, zagotovili pravice pridržanih oseb, kar med drugim vključuje pravico do medicinske pomoči ter pravico do prehrane, dostopa do pitne vode in sanitarij, gibanja ter počitka, izhaja iz predloga novele zakona.
Ministrica Katič je še poudarila, da želijo z novelo zakona uresničiti ustavno odločbo, v katerem je sodišče leta 2022 presodilo o varstvu zakonitosti in predlogu za odložitev ali prekinitev izvršitve zaporne kazni. Želi tudi uresničiti ustavno odločbo, v kateri je sodišče leta 2020 presodilo o nadomestni izvršitvi zaporne kazni.
Predlog novele implementira tudi direktivi Evropskega parlamenta, in sicer glede pravice do dostopa do odvetnika na način, da policija od osumljenca ne sme zbrati obvestil in o tem narediti uradnega zaznamka, če njegov zagovornik ne pride v določenem roku.