Socialni demokrati so pred glasovanjem poudarjali, da koncept demografskega sklada izvira iz zakonsko jasno opredeljene potrebe po sofinanciranju primanjkljaja ZPIZ, ki ga mora pokrivati državni proračun. Že danes mora namreč državni proračun vsako leto dodati ZPIZ med 1 in 1,5 mrd. čez 20 let pa se bo ta znesek približal 3 milijardam, kar pa bi pomenilo sesutje pokojninskega sistema in proračunske sposobnosti države. 

Prav zato je bilo danes razočaranje nad ravnanjem koalicije Janeza Janše v SD toliko večje, saj ni bilo mogoče razumeti, zakaj je vladajoča elita zavrnila zakon za oblikovanje demografske rezerve, da se še pravočasno zberejo in oplemenitijo sredstva, s katerimi bo mogoče sofinancirati primanjkljaj v pokojninski blagajni po letu 2040. “Predlagali smo naložbo v pokojninsko varnost mladih, v varnost prihodnjih generacij, pa so se odločili, da nas preprosto povozijo,” je bil odkrito razočaran poslanec SD Soniboj Knežak. 

Prvopodpisani pod predlog zakona, Soniboj Knežak, prav tako ni skrival razočaranja, saj je pričakoval, da bodo vsi v Državne zboru razumeli, da je potrebno danes poskrbeti za pokojninsko varnost generacij, ki šele vstopajo na trg dela. “Ključna prednost predvidenega demografskega sklada je konec izčrpavanja skupnih sredstev za tekočo pokojninsko porabo. Namesto tega se sredstva sklada 20 let akumulirajo, z njimi pa se bodo v letih 2040-2070 sofinancirale pokojnine takratnih upokojencev,” je še povzel poslanec Knežak. 

O vzrokih za negativen razplet glasovanja v SD niso želeli špekulirati, kljub temu pa so izpostavili, da gre pri odločitvi večine Janeza Janše po vsej verjetnosti za nasprotovanje zakonskim določilom, ki bi temeljne demografske naložbe zavarovala pred privatizacijo, saj so nujno potrebne za ohranitev možnosti, da bodo v Sloveniji pokojnine izplačevane tudi po letu 2040. 

Po predlogu SD bi namreč Slovenske demografske rezerve nadziral 9-članski nadzorni svet, ki naj bi ga v celoti imenoval Državni zbor in sicer 4 člane na predlog Vlade, 4 člane (vsak 1) na predlog delojemalcev (sindikati), delodajalcev, upokojencev in mladih, ter 1 na predlog Komisije za nadzor javnih financ, kjer ima večino opozicija. Na ta način bi se preprečil popoln politični nadzor nad državnim gospodarstvom, zagotovil pa bi se demokratični model upravljanja z vključenostjo socialnih partnerjev ter sedanjih in prihodnjih generacij.

V NS SiDR ni predvidenega “avtomatičnega” članstva: predlagatelji dajo svoje predloge, posebna akreditacijska komisija pa preveri izpolnjevanje pogojev in skladnost celotne sestave NS. Tako se v celoti upoštevajo smernice OECD o dobrem korporativnem upravljanju. Za članstvo v NS so kriteriji enako strogi kot za SDH.