Govorniki iz vrst sindikatov in delodajalskih organizacij so izrazili skupno zadovoljstvo, da so vse tri strani socialnega dialoga uspele najti dogovor, nad katerim sicer nobeden od pogajalcev ne deli pretiranega navdušenja, a je prevladala odgovornost do sprejema reforma, ki bo sledila demografskim trendom, generacijam sedanjih in prihodnjih upokojencem pa zagotavljala dostojne pokojnine. Predstavnica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Martina Vuk je kot eno pomembnejših izhodišč sindikatov izpostavila nujnost, da prvi steber pokojninske blagajne ostane temelj, okoli katerega se bo gradilo izplačevanje pokojnin: »To je bila in ostaja naša zapoved, vplačevanje v prvi steber mora zagotavljati dostojne pokojnine,« je bila jasna. Grenak priokus je po njenih besedah sicer ostal glede prispevne stopnje za delodajalce in delavce, ki ostaja na isti ravni, in sicer zaposleni plačujejo višjo prispevno stopnjo od delodajalcev, kljub nameri, da bi bilo to tekom pogajanj moč spremeniti. Aljoša Čeč iz sindikata Pergam je izpostavil nujnost oziroma pričakovanje, da pri sprejemu reforme v Državnem zboru ne bo prišlo do sprememb, po njegovih besedah pa je bilo in ostaja pomembno, in s čimer so v sindikatu vstopili v pogajanja, da reforma temelji na medgeneracijski solidarnosti in socialni varnosti, kar vodi do potrebnega zaupanja sedanjih in prihodnjih generacij upokojencev. Za Mitjo Gorenščka je reformo moč videti kot dejanje uspeha, ko so vsi pogajali izkazali pripravljenost poiskati skupni imenovalec, do katerega so tekom pogajanj tudi prišli. Tudi Gorenšček je poudaril pomen zaupanja med socialnimi partnerji: »Parcialne interese smo dali na stran ter gradili v korist doseganja dveh pomembnih ciljev: vzdržnosti pokojninske blagajne in zagotavljanja dostojnih pokojnin.«  Z njim se je strinjal Danijel Lamperger iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki je kot pozitivno plat dane reforme izpostavil tudi dejstvo, da spremembe pokojninske zakonodaje ne bremenijo gospodarstva. Po njegovi oceni lahko stabilno poslovno okolje gospodarstvu nudi možnosti višje dodane vrednosti, s tem pa višjih plač, kar posledično vodi do višjih izplačil v pokojninsko blagajno in višjih pokojnin. Razpravo gostov je zaključil Matija Dermota iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je zaokrožil misel govornikov s pomenom socialnega dialoga in zmožnosti dogovora. Dermota je poudaril tudi, da gre pri pokojninski reformi za proces, katerega izhodišča so bila postavljena že ob predhodnih spremembah, ob tem pa je povzel razpravo sogovornikov v zahvali za iskreno namero vseh pogajalcev, ki so na zahtevnih pogajanjih in v kontekstu nepredvidljivih okoliščin sledili skupnim ciljem za stabilno pokojninsko blagajno in dostojne pokojnine.

Predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han se je uvodnem nagovoru zahvalil generacijam, ki so po njegovih besedah »z delom in odrekanji zgradile našo družbo.« »Danes smo tukaj zaradi njih, da njihova jesen življenja ne postane zima obupa, temveč čas dostojanstva, varnosti in spoštovanja,« je bil jasen. Kot je nadalje povedal Han, pokojnina ne sme biti miloščina, »temveč obljuba, da nihče, ki je prispeval k skupnosti, ne bo ostal sam in pozabljen v starosti«. Ob tem je izpostavil pomen solidarnosti: »Naša vizija je družba, v kateri je razvoj v službi ljudi in kjer sadove razvoja uživamo vsi, ne le nekateri.«

Po besedah predsednika SD je ključnega pomena, da je pokojninska reforma rezultat dogovora med vlado in socialnimi partnerji. »Socialni demokrati verjamemo v socialno partnerstvo in socialni dialog, saj sta ta osnova za tako pomembno zadevo, kot je solidaren, vzdržen in trden pokojninski sistem. Socialni dialog pomeni, da poslušamo in slišimo drug drugega, da iščemo rešitve v skupno dobro, ne pa razlogov za prepir,« je izpostavil. Kot je bil nadalje jasen Han, je stabilen in medgeneracijsko pošten pokojninski sistem eden izmed temeljev socialne države. »V dogovoru nam je uspelo zagotoviti, da bo tudi v prihodnje 40 let pokojninske dobe dovolj za izpolnitev polnih upokojitvenih pogojev, s 70-odstotnim odmerim odstotkom pa se bo v dovoljšni meri kompenziralo posledice daljšega referenčnega obdobja in s tem omogočilo prejemanje dostojnih pokojnin,« je povedal. Ob tem je izrazil pričakovanje do morebitnih potrebnih sprememb zavoljo višje upokojitvene starosti, da se v prihodnje pri starejših delavcih ne bi poslabšalo zdravstveno stanje ter povečal absentizem. »Pričakujemo, da se preuči možnost uzakonitve t. i. “tretje upokojitvene kombinacije”, ki jo predlagajo sindikati, da bi se tistim, ki so na trg dela vstopili kasneje, omogočilo, da se starostno upokojijo ter zapustijo trg dela pri 65 letih in z 38 leti pokojninske dobe, saj si ne želimo povečevanja števila starejših invalidskih upokojencev,« je bil jasen. Po prepričanju Hana se ne sme pozabiti na mlade: » Mladi so sedaj na trgu dela izpostavljeni prekarnosti in sprejeti moramo ukrepe, da jo odpravimo.«

Predsednik SD je v sklopu reforme pozdravil tudi zimski dodatek oz. t.i. božičnico za upokojence: »Predlog o dodatku smo na dnevni red s poslanskim vprašanjem Soniboja Knežaka postavili ravno Socialni demokrati,« je dodal. »Predlagamo tudi, da se najkasneje do leta 2030 preuči vpliv predlagane spremenjene formule usklajevanja pokojnin z vidika blaginje in dobrobiti upokojencev ter stabilnosti in vzdržnosti javnih financ.«

V zaključku nagovora se je predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han zahvalil gostom ter članom in članicam Konference ter apeliral na politične stranke in družbene akterje k odgovornemu ravnanju. »Upreti se moramo skušnjavi in populističnim težnjam, da bi z nasprotovanjem pokojninski reformi, ki je dosegla soglasje socialnih partnerjev, poskusili pridobiti poceni politične točke, saj so socialna varnost, blaginja in dobrobit ljudi preveč pomembni, da bi jih rušili zavoljo  posamičnih političnih interesov,« je zaključil.