Kongres, kot ga še ni bilo
To soboto je v Velenju potekal 12. kongres Socialnih demokratov, na katerem je stranka na novo opredelila izhodišča za svoje delovanje v novem desetletju. Stranka je v vsebinskem in organizacijskem smislu odgovorila na vprašanje, kako se morata stranka in družba organizirati za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Slovenijo, Evropo in svetom. Kongres je moderniziral strankin statut, da se poglobi (digitalne) demokratične procese v stranki z novimi pristopi za vključevanje in organiziranje ljudi na vseh ravneh organiziranosti.
Sobotni kongres Socialnih demokratov je po mnenju udeležencev postavil nov standard v organizaciji vrhunskih političnih dogodkov v Sloveniji. Na njem je sodelovalo več kot 700 članic in članov, ki so od jutranjih do večernih ur aktivno sodelovali v pestri politični razpravi, osredotočeni na zelene, razvojne in socialne politike.
Židan: “Načrt odgovorov na izzive prihodnosti”
Predsednik SD mag. Dejan Židan je v uvodu kongresa spregovoril o delu stranke, rezultatih in svojem položaju. Dejal je, da želi SD peljati naprej, ker ima jasno in prepričljivo vizijo. Opozoril pa je tudi na stanje v koaliciji, ki jo “načenja pomanjkanje medsebojnega zaupanja, kar je nepotrebno in škodljivo”. Zato je opozoril, da mora koalicija ponovno okrepiti zavezanost skupnim ciljem, pri tem pa izrazil pričakovanje, da so lahko na kongresu sprejeta programska izhodišča osnova za oblikovanje zavezništva za prihodnost. S programskimi izhodišči je namreč stranka definirala ključne odgovore na izzive pred Slovenijo v prihodnjih desetletjih.
Tako bodo naredili premik v zeleno in v levo. Kot je poudaril Židan, je “neoliberalni kapitalizem z izkoriščanjem človeka, družbe in okolja največji del problema, svet pa pelje v povezano okoljsko, gospodarsko, socialno, politično in varnostno krizo”.
Z identifikacijo ključnih tveganj prihodnjih desetletij, na katere stranka odgovarja z zelenim, razvojnim in socialnim paketom, je Židan napovedal še boljše povezovanje in organiziranje v stranki. Zato bodo v stranki z digitalnimi orodji poglobili notranjo demokracijo, razvijati pa želijo tudi partnerstvo s sindikati in nevladnimi organizacijami, s katerimi jih povezujejo skupne vrednote.
Kongres je potekal v Velenju, ki ima dolgo kontinuiteto socialdemokratskega vodenja. Zato je danes Velenje zgled povezane občine, z več kot 900 neprofitnimi stanovanji, brezplačnim javnim potniškim prometom, ambicioznim podjetniškim inkubatorjem in razvojnim inštitutom, ter razvejano pomočjo občanom v stiski. Za te dosežke je velenjska SD v soboto tudi prejela plaketo stranke, najvišje priznanje Socialnih demokratov. Pri tem pa je Židan napovedal, da se izraba fosilnih goriv nepovratno izteka, zato SD od vlade pričakuje takojšen pristop k pripravi zakona o zapiranju Premogovnika Velenje, “ki mora opredeliti načine in vire za okoljsko, gospodarsko in socialno obnovo Šaleške doline”.
“Tisto, kar socialna demokracija je in mora biti, je uresničenje koncepta leve širine. Združujemo ljudi skupnih vrednot in prepričanj, pri tem pa gre za mavrico od radikalnejših do zmernejših stališč,” je dejal Židan, ki v tej širini vidi moč, in ne slabost. Zato je ljudi po Sloveniji pozval, da se pridružijo socialni demokraciji: „Če hočete spremeniti svet, pridite z nami. Če vas skrbi prihodnost nas in naših otrok, pridite z nami. Če vas bolijo neenakosti, pridite z nami. Tudi, če nam kot stranki kaj zamerite, pridite med nas, da spremenimo sebe in svet skupaj.”
Tako je poudaril, da želijo živeti v državi, “ki ne odteguje pomoči najranljivejšim in kjer se dana beseda ali celo podpisana zaveza spoštuje, v državi, kjer so varnostne in obveščevalne službe namenjene zagotavljanju naše varnosti in se v nobenem primeru ne smejo zlorabljati za politično obračunavanje”.
“Koalicijo načenja pomanjkanje medsebojnega zaupanja,” še ugotavlja Židan. Ob tem pa je posvaril, da obstajata dve možnosti: “Ali bomo spet utrdili skupne cilje in voljo, da pospešeno premaknemo stvari, rešimo probleme in uresničujemo koalicijske zaveze, ali pa bo v to posegel nekdo drug z oblikovanjem neke druge, desne vladne večine”.
Kot je poudaril, SD poskuša v teh razmerah s pogovorom doseči, da v koaliciji okrepijo razloge, zaradi katerih so prevzeli odgovornost za državo. Hkrati je ponovil, da obžalujejo odločitev Levice. Ta je sporočila, da ni več zavezana sporazumu z vlado. A Židan verjame, da lahko skupaj tudi v spremenjenih političnih okoliščinah delajo dobre stvari za ljudi.
Trije vsebinski paneli: Zeleno, solidarno in razvojno
Vsebinsko delo kongresa je bilo organizirano v treh vsebinskih panelih, kjer je stranka v razpravi z gosti in delegati definirala ključne odgovore na poglavitne izzive pred Slovenijo v prihodnjih desetletjih.
Na panelu Pogled v #zeleno prihodnost je osrednja pozornost veljala podnebni krizi. Segrevanje ozračja je namreč velika grožnja, ki zahteva korenite spremembe načinov, kako živimo, kako se oskrbujemo z energijo in dobrinami ter kako potujemo. O podnebnih spremembah, razogljičenju energetike, mobilnosti in načina življenja, pa tudi o biodiverziteti in krožnem gospodarstvu so na dinamičnem panelu z moderatorjem Matevžem Frangežem spregovorili podpredsednik stranke Matjaž Nemec, predstavnica Greenpeace Nina Štros, nekdanji župan Maribora in nekdanji državni sekretar za energetiko Boris Sovič, direktor Elesa Aleksander Mervar, šef Premogovnika Velenje Marko Mavec, vodja strankinega strokovnega sveta za okolje Tanja Bolte ter Miha Butara s Slovenskih železnic. Panel je v polemični razpravi identificiral nekaj skupnih imenovalcev, pa tudi prepad med energetskim in podnebnim realizmom.
Tudi drugi panel, posvečen prenovi socialnih politik, je postregel z zanimivimi ugotovitvami, ki so jo v razpravo ob delegatih in moderatorju Gorazdu Prahu prinesli Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine, nekdanja varuhinja človekovih pravica Vlasta Nussdorfer, Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, strankin strokovnjak za stanovanjsko politiko Primož Brvar, ekspertka za enakost spolov Sonja Lokar in dr. Anja Kopač, nekdanja ministrica za delo. Na panelu so spregovorili o revščini, neenakostih, staranju prebivalstva, prekarnosti ter grožnjam sistemom socialne varnosti, temelječe na delu in solidarnosti. Tako se je debata dotaknila trga dela in sistemov socialne varnosti, dolgotrajne oskrbe, pokojnine, zdravstva in nujno potrebnega reševanja stanovanjske krize.
Na tretjem panelu, Pogled v #razvojno prihodnosti, so sodelovali ekonomist dr. Jože P. Damijan, vodja projekta Startup Velenje Karla Sitar, ministra dr. Jernej Pikalo in mag. Zoran Poznič ter Igor Zorko iz Digitalne koalicije. Kot izhodišče za razpravo je postavljen razvojni razkorak, saj denimo Slovenija dosega le polovico dodane vrednosti in produktivnosti sosednje Avstrije, zaradi česar imamo nižje plače, podfinancirane sisteme socialne varnosti in nižji BDP. V debati so se osredotočili na vprašanje, kakšen mora biti nov razvojni model Slovenije, da zagotovimo trajnostni in vključujoč preboj gospodarstva, znanosti in družbene blaginje. Pri tem je nujno, da se povečajo sredstva za raziskave in razvoj, ekonomska demokracija, okrepi podjetniška kultura ter kompetence, tudi v luči digitalizacije in novih tehnologij.
Razprava o vsakem od panelov je pokazala, da se kongres v veliki meri strinja s postavljenimi programskimi izhodišči. V razpravi je sodelovalo na desetine članic in članov, med njimi podpredsednici Tanja Fajon in Andreja Katič, podpredsednika dr. Jernej Pikalo in Matjaž Nemec, predsednik strankine konference dr. Milan Brglez, predsednik Mladega foruma Andrej Omerzel, predsednica Ženskega foruma Martina Vuk ter predsednik Foruma starejših Frenk Hočevar. Takoj po zelenem panelu pa so mladi okoli Luke Pečarja Pahorja in Jakoba Mlakarja napovedali ustanovitev Zelenega foruma, za kar so že na kongresu prejeli več kot 300 pristopnih izjav. Pod okriljem te pobude so kongresu predlagali tudi višje podnebne cilje, namreč 55% zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.
Naložbeni načrt: osnova za zavezništvo za prihodnost
Del sprejetih programskih izhodišč je tudi načrt zelenih naložb, vreden preko 30 milijard evrov za naslednjih 10 let, za pospešena vlaganja v socialno, energetsko, prometno, digitalno in razvojno infrastrukturo. Socialni demokrati želijo s tem v družbi začeti razpravo o nujno potrebnih investicijah, ki jih država potrebuje za razogljičenje energetike, vzpostavitev trajnostne mobilnost z moderno železnico in javnim potniškim prometom, pospešitev vlaganj v znanje, raziskave in razvoj. Ob ohlajanju gospodarske rasti je to tudi fiskalni stimulus, da v času (še vedno) nizkih obrestnih meri v naslednjih 10 letih moderniziramo infrastrukturo z naložbami, ki odgovarjajo na vrsto družbenih potreb in imajo širše multiplikativne razvojne učinke.
Naložbeni sklad je izrecno podprl tudi ekonomist dr. Jože P. Damijan, saj ocenjuje, da je ambiciozen. »Gre v skladu s tem, kje so največji problemi, ne samo Slovenije, temveč tudi globalno. Repuje ključne potrebe podnebnih sprememb, infrastrukture in socialnih vprašanj,« ocenjuje Damijan, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti.
Otvoritev: Umetniška interpretacija poti socialne demokracije iz preteklosti v prihodnost
Kongres se je začel z otvoritvijo, ki je na umetniški način interpretirala socialno demokracijo, njeno dediščino in vizijo. Zgodbo so začeli tolkalisti Projekt Stop, ki jo je nadaljevala violinistka Flora Hawlina z uvodnimi takti Internacionale, tej pa pogled socialdemokratskih legend na ključne dosežke SD od osamosvojitve. V otvoritvenem performansu so se odigrali tudi trije deli kongresnega filma, ločeni z glasbenimi vložki Imagine Johna Lennona v izvedbi Metke Smirnov (vokal), violinistke Flore Hawline in tolkalistov, Bandiere Rosse v akustični izvedbi na saksofonu Dejana Prešička, sodobna elektronska glasba DJ Ticko ter Pesem XIV divizije in Internacionala v izvedbi Moškega pevskega zbora Kajuh Velenje. Vsebinski del performansa se je končal s filmom, v katerem je sedanja generacija Mladega foruma interpretirala svoj pogled na zgodovinsko vlogo, ki jo ima socialna demokracija v prihodnosti.
