SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Lenart Zajc

Lenart Zajc

Pisatelj

Utopljenci za krmilom kulture

Trditi, da je preživetje od dohodkov, ki jih prinaša kulturno oziroma umetniško ustvarjanje v času trenutne vlade bistveno težje kot sicer, je vsaj deloma sprenevedavo. Seveda ga otežuje čas epidemije in posledic, ki jih je ta prinesla. Res je tudi, da bi vladno reakcijo na epidemijo še najbolje orisal kot panično, lahko tudi histerično lomastenje in mlatenje utapljajo­čega se neplavalca po vodi in če bi nadaljeval s to primero, bi bil najboljši oris kulturnega ministra pa kar utopljenec.

Skratka, če so ukrepi naše vlade ob trenutnih razmerah bolj ali manj neučinkoviti in se ne moremo znebiti občutka, da so sprejeti predvsem zaradi ustvarjanja vtisa, da se nekaj počne, se v kulturnem resorju ne počne praktično nič, ali pa vsaj nič učinkovitega kar bi imelo omembe vreden vpliv za znosnejše življenje tistih, ki smo se odločili svoje življenje posvetiti kul­turnemu ustvarjanju.

Enkratna pomoč sprejeta spomladi, je bila za tiste, ki jim je bila sploh dosegljiva, patetično nizka. Pač, potrebno je vedeti, da je mesec februar, ki je bil vzet kot izhodišče za ugotavljanje predkriznih prihodkov na podlagi katerih se je dodel­jevala pomoč spomladanskih protikoronskih ukrepov, z vidika delujočih v kulturi vedno prihodkovno mrtev mesec. Pa tudi na splošno bi bilo težko osredotočiti prihodke kulturnega ustvarjalca na en sam mesec in si na podlagi tega meseca ustvariti sliko o dohodkih: na primer, če prejmem honorar za knjigo, ki sem jo pisal vse leto, v mesecu maju, bom prejel glavnino letnih prihodkov maja, medtem, ko bodo ostali meseci odvisni od ostalih manj donosnih projektov oziroma bi bili tudi brez prihodka, če bi šlo za obdobje, ki bi ga v celoti posvetil zaključevanju knjige.

Pa to ni edina nespametnost ukrepanja našega ministra. Vzemimo za primer posledice zaprtja knjižnic in knjigarn, ki pomeni popolno izgubo primarnega trga slovenskih zalo­žnikov. Vztrajanje pri izdajanju novih knjižnih izidov kljub temu, bi zanje pomenilo kopičenje zalog v skladiščih, ki bi se jih tudi kasneje težko otresli, saj gredo knjige najbolje v prodajo, ko so sveže iz tiskarne in pospremljene z literarnimi nastopi ter kritiškimi odzivi. No, literarne nastope, ki seveda tudi predstavljajo del pisa­teljevega prihodka, lahko v času koronske krize pozabimo. Pod takšnimi pogoji založniki seveda prestavljajo izide knjig na boljši čas, ko bo knjižni trg lahko ponovno deloval, žal se posledično s tem nekam v prihodnost izmikajo tudi težko pričakovani avtorski honorarji. In vse te tegobe ministrstvo za kulturo ignorira, oziroma nojevsko tišči glavo v pesek in raje gradi gradove, oprostite, muzeje v oblakih, medtem pa naj se kulturni ustvarjalci znajdemo, kot vemo in znamo.

Da pa vendarle slika ni tako črna in slovenski umetniki ne umiramo od lakote, se lahko zahvalimo le lastni trdoživosti in dolgoletnemu treningu za preživetje ob smešno nizkih prihodkih, za katerega so poskrbeli različni ministri vse od slovenske osamosvojitve dalje. Namreč, odkar smo samostojni po kulturi udrihajo in lomastijo telebani, ki knjigo primerjajo s čevljem ali vijakom, glasbeno popevko povzdigujejo v vrhunsko ustvarjalnost, obenem zanikajo vrednost sodobne slike, ker te njihov popreproščen um ne dojame. Ob vsem tem je v Sloveniji skoraj popolnoma odsotno zavedanje, da je zahod oziroma da so ZDA porazile vzhodni blok z Miki Miško, kokakolo, kavbojkami in holivudskimi uspešnicami. Z izvozom sanj o indiji koromandiji skozi kulturo.

Žal dandanašnji Slovenci kar nočemo in nočemo dojel, da je kultura temelj držav, ekonomij in nenazadnje tudi uspešnih vojska. Dejstvo, da so se slovenske partizanske enote imenovale po pesnikih in pisateljih in da je tudi živa kultura zasedala tako pomembno mesto v partizanskih enotah, priča o globokem razumevanju pomena kulture za državnost in preži­vetje naroda. To zavedanje in gojenje kulture ter omogočanje preživetja in ustvarjanja kulturnim ustva­rjalcem se je nadaljevalo tudi po vojni v SFRJ vse do osamosvojitve.

Po osamosvojitvi pa je ta skrb žal izginila. Uveljavila se je doktrina zakonitosti tako imenovanega svobodnega trga, ki so jo nekateri uveljavljeni ekonomisti ponavljali kot mantro, kot zaklinjanje neki novi mitologiji. Nenazadnje je tudi nek pravičen, svoboden, vsem enako dostopen trg le mit. Sicer mi ni razumljivo kako, da ne, vendar je videti, da tudi ministri za kulturo, ne njihovi svetovalci tega neobstoja niso nikoli spregledali in so venomer znova iskali načine tudi umestitve kulture in kulturnih dobrin v sistem neoliberalnega tržnega gospodarstva, namesto, da bi jih pospravili pod varno perut koklje kamor ta piščanec zvaljen iz jajca le dvomilijonskega naroda tudi spada. Kakorkoli že, v fokusu ministrstva za kulturo so bili glede na preference ministra oziroma njegove stranke pač, bodisi kulturna dediščina, bodisi velike kulturne institucije, bodisi ljubiteljska kultura, le nikdar in nikoli se ni postavila v fokus sistematizacija preživetja ustvarjalca, ki pa je vendarle nosilec slovenske živeče kulture. V tridesetih letih samostojnosti ni bilo ministra, ki bi pozval stanovske organizacije slovenskih kulturnih delavcev kot tudi kulturne delavce, naj pripravijo izhodišča za sistem, ki bo omogočil nemoteno ustvarjanje in preživetje ustvarjalcev. Bilo je podanih nekaj izhodišč in predlogov s strani nekaterih stanovskih organizacij, predlaganih nekaj uspešnih modelov, uveljavljenih pri drugih malih narodih, ampak pri nas ni zaživel noben.

Zaradi vsega naštetega v tem razmisleku sem začel s trditvijo, da je valjenje odgovornosti za klavrnost trenutnega življenja slovenskih ustvarjalcev samo na to ministrsko ekipo sprenevedavo. Res je sicer, da je to, kar počnejo v danih razmerah, bedno in da prej, ko se jih znebimo, bolje bo za vse, vendar, če bi večina prejš­njih ministrov, ki so imeli možnost speljati program skozi štiriletni man­dat, opravila svoje delo, kot se spodobi, potem takšna anomalija v obliki tehle zdaj sploh ne bi bila mogoča.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart

Marko Sjekloča: Strateške zmote Rusije

Danes je to drugačen svet, tudi s svojimi napakami in zmotami, a tudi z veliko pozitivnih prvin, od katerih je ena najpomembnejša: življenje je na zahodu veliko več vredno od ideologije ali političnih ciljev.
18. maja 2022/by Miha Damiš
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00
  • Človekove pravice so prioriteta slovenske zunanje politike27. junija 2022 - 9:08
  • Dominika Švarc Pipan: Saniran je še en nedopusten poseg prejšnje vlade v delovanje tožilstva23. junija 2022 - 17:00
  • Tanja Fajon na vrhu PES: Potrebujemo jasen signal podpore in zavezanosti širitveni perspektivi Zahodnega Balkana23. junija 2022 - 15:16
  • POSLANEC EP MATJAŽ NEMEC NA PREDSEDNICO EP ROBERTO METSOLO NASLOVIL PISMO ZA PODPORO PODELITVI STATUSA KANDIDATKE ZA ČLANSTVO V EU BOSNI IN HERCEGOVINI22. junija 2022 - 11:25
  • Jonas Žnidaršič: Z davkoplačevalskim denarjem se pokra ne igra!21. junija 2022 - 13:56
  • Novoustanovljena mreža »Prijatelji Zahodnega Balkana« poziva voditelje EU, naj pospešijo širitev EU na Zahodni Balkan21. junija 2022 - 11:41

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

S prenehanjem financiranja STA vlada nadaljuje pogrom nad slovenskimi medij... Marko Koprivc: Ključni ukrepi za preprečevanje okužb v domovih za starejše...
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo