Ko smo se lanskega februarja pripravljali na kongres v Mladem forumu SD in postavljali vsebinske smernice delovanja foruma, smo hitro ugotovili, da mora biti ena izmed prednostnih tem duševno zdravje. Že takrat je dogajanje nakazovalo na globalne spremembe zaradi ukrepov zoper širjenje novega koronavirusa, ki je takrat postavljal več vprašanj kot odgovorov.

Koronavirus je zajel ves svet in korenito spremenil naše vsakdanjike. Države, ki jih vodi želja po napredku, so postavljale duševno zdravje med prioritetne teme za čas, ki prihaja po mentalnem požaru, povzročenem zaradi pandemije.

Ena takih držav je Nova Zelandija, ki velja za uspešnejšo državo pri spopadanju z epidemijo. Medtem ko je premierka Nove Zelandije Jacinda Ardern v mirnem tonu mirila svoje državljane in sprejemala dolgotrajne, smiselne ukrepe, smo bili v Sloveniji priča pravi vojni vladajočih proti medijem, represivnim organom, sodstvu … Kadrovska rošada in napadi na nevladnike, niso kazali na to, da je vlada zaznala problem, ki je nastal in še nastaja v duševnih stiskah ljudi.

Potrebno je izpostaviti predvsem mlade in starejše ljudi. Prihodnost države, kot mnogi politiki radi laskajo mladim generacijam, so zaprli med štiri stene. Med stene, kjer nimajo vsi nimajo enakih življenjskih pogojev. Zdravih družinskih odnosov, računalnikov, dostopa do interneta …  Nekateri so celo podvrženi družinskemu nasilju.

Šola ni samo izobraževalna institucija. Za nekatere predstavlja tudi zatočišče pred fizičnim in psihičnim nasiljem. Še kako nas je pretekli teden pretresel podatek, da je bilo v letu 2020 zaznanih 30 % več resnih poskusov samomora med mladimi.

30 odstotkov!

Naša prihodnost zaprta za štirimi stenami postaja krhka.

Ne smemo pozabiti tudi na naše osrednje borce proti epidemiji: zdravstveni delavci. Beremo lahko številne zapise na spletnih družbenih omrežjih, kako alarmantno je stanje med njimi. Fizična in psihična izčrpanost bo puščala posledice še dolgo po temu, ko bojo odletela zadnja letala in epidemije ne bo več.

Zato smo v Mladem forumu ob spremljanju katastrofalne situacije naredili več srečanj pod okriljem Sveta MF za duševno zdravje, ki ga vodi kolega Vid Jereb. Srečevali smo se z mladimi strokovnjaki iz področja duševnega zdravja, ki trenutno pripravljajo pomembno nacionalno kampanjo Totalno mentalno, kjer bo v ospredju ozaveščanje o problemu, ki bo v primeru ne ukrepanja postajal še samo večji in večji.

Dejstvo je, da bo potrebno razvijati preventivne dejavnosti v šolah. Najpomembneje je, da je duševna stiska prepoznana pravočasno. Mladim je potrebno predstaviti tudi vse organizacije izven šole h katerim se lahko zatečejo v primeru stiske. Svetovalne službe v šolah so in še bodo pred velikim izzivom, kako pravočasno diagnosticirati duševne motnje pri posameznikih in kako blažiti pretirane reakcije staršev (ogorčenje, jeza ipd.), ko jim je predstavljena težava, s katero se otrok spopada. Posledično je potrebno zaščititi in dodatno izobraževati učitelje ter socialne delavce v izobraževalnih ustanovah.

Eden izmed večjih problemov pa je financiranje in pomanjkanje specialistov na področju mentalnega zdravja. Zaradi tega so čakalne vrste daljše, epidemija pa bo stanje samo še bolj zavila v črno. Država mora za diplomante psihologije nemudoma poskrbeti z dodatnimi pripravništvi, ki pa so pogoj za delo v zdravstvenih ustanovah. Problem, ki ga izpostavljajo kolegi v svetu za duševno zdravje, je tudi, da je ljudi vključenih v izobraževanje kliničnih psihologov v Sloveniji premalo, kljub temu da je povpraševanje po zaposlitvi le-teh veliko. Zaradi posledic pandemije bi bilo smiselno v šolah, fakultetah in med zdravstvenimi delavci uvesti vprašalnike, s katerimi bi bilo lažje identificirati posameznike z duševno stisko in jim z anonimno korespondenco pravočasno pomagati.

Želim si napisati, da verjamem v pravočasno ukrepanje vladajočih. Težava je res velika. In s časom trajanja epidemije bo samo večja. A zato bi se morala vladajoča politika najprej vrniti iz obdobja pred 76 letni, da bo spoznala, kaj se dogaja z našo prihodnostjo in tistih, ki so nekdaj sejali, da lahko danes žanjemo.