Mag. Tanja Strniša: “Slovenija je zavezana trajnostnemu kmetijstvu in ohranjanju naravnih virov.”
Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša je nagovorila udeležence posveta z naslovom »Slovenska rastlinska genska banka v letu 2014«, ki je potekal na Kmetijskem inštutitu Slovenije. Državna sekretarka Strniša je poudarila, da je posvet organiziran z namenom, da bi podrobneje osvetlili vlogo nacionalne rastlinske genske banke in izmenjali stališča o pobudah za razširitev dejavnosti na področju ohranjanja rastlinskih genskih virov in prihodnjem sodelovanju javnih ustanov, pridelovalcev in nevladnih organizacij. V Sloveniji in predvsem na ministrstvu pristojnem za kmetijstvo, je področje ohranjanja genskih virov začrtano med strateškimi usmeritvami in temu bomo tudi v prihodnje posvečali pomembno skrb.
Vizija in cilji razvoja slovenskega kmetijstva in proizvodnje hrane so namreč opredeljeni v smislu trajnostnega kmetijstva, s čimer se vzdržuje tudi biotska raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst in ohranja tla ter njihovo rodovitnost ob varovanju naravnih razmer za življenje v tleh, vodi in zraku. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zaveda, da zbiranje in ohranjanje rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo predstavljajo dragoceno naravno in kulturno dediščino. So osnovni vir raznolikosti in raznovrstnosti za izboljševanje gojenih rastlin s pomočjo selekcije in žlahtnjenja in so bistvenega pomena za prilagajanje nepredvidljivim podnebnim spremembam. Genski viri so pomembni za raziskave in se preko mednarodnih povezav vključujejo v svetovno zakladnico genske raznovrstnosti.
Dejstvo je, da so smo priča t.i. genski eroziji, torej zmanjševanju genskih virov za prehrano in kmetijstvo tako na nacionalni kot globalni ravni, kar se je začelo dogajati s specializacijo in intenziviranjem rastlinske kmetijske pridelave že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Zavedanje o ohranjanju in pomembni vlogi genskih bank se zrcali tudi v mednarodnem kontekstu, npr. FAO v priporočilih o preskrbi s hrano, spodbuja prav k nacionalni finančni podpori javnim programom žlahtnjenja rastlin, k preskrbi s semenom za lastno proizvodnjo hrane rastlinskega izvora in k biotski raznovrstnosti pri kmetijski pridelavi. V ta okvir sodi tudi uporaba avtohtonih rastlinskih genskih virov pri žlahtnjenju novih sort kmetijskih rastlin.
Ministrstvo je v okviru stalnega financiranja strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji v letu 2014 zagotovilo dodatna sredstva tudi za nadaljevanje javnih programov žlahtnjenja (poleg že utečenega tovrstnega financiranja na področju hmeljarstva), in sicer žlahtnjenja krompirja, krmnih rastlin (izbranih vrst trav in metuljnic), zrnatih stročnic, ajde in zelja. Za izvedbo programa žlahtnjenja je letno namenjenih 250.000 evrov sredstev. Prav tako se financira Izvajanje nalog Slovenske rastlinske genske banke in sicer v letu 2014 v skupni vrednosti 155.250 evrov.
Sedanji program dela genske banke je, glede na proračunske omejitve, usmerjen predvsem v ohranitev obstoječih zbirk z osnovnimi podatki o genskih virih, ne pa v sistematično ocenjevanje genskih virov za uporabno vrednost. To bi radi nadgradili v prihodnje in sicer zlasti z identifikacijo tistih rastlinskih genskih virov iz nacionalnih zbirk, ki bi bili primerni za reintrodukcijo oziroma registracijo opuščenih sort za namene trženja. Oživitev nekaterih starih opuščenih sort, ki bodo ustrezale predpisom za vpis na sortno listo v skladu s semenarsko zakonodajo ter vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije je tudi predmet enega od CRP projektov v 2014, ko je bil potrjen triletni projekt »Vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije in pridelava semenskega materiala sort kmetijskih rastlin za sonaravne oblike kmetovanja«, katerega vrednost je 200.000 evrov.
Te sorte naj bi vsaj nekoliko izpopolnile vrzeli na t.i. Seznamu avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, ki je podlaga za podpore ukrepu uporabe avtohtonih sort, v okviru PRP-KOPOP in mora omogočati sestavo zadovoljivega kolobarja, kar je sedaj zaradi nepopolnega seznama, precej oteženo. K razmnoževanju genskih virov za nekomercialne namene (torej za ohranjanje le-teh na kmetiji, neposredno uporabo ali za izmenjavo) pa poleg nacionalnih ukrepov oziroma dejavnosti SRGB lahko veliko prispeva tudi civilna pobuda oziroma zadevne dejavnosti v okviru nevladnih organizacij, kot to velja tudi v nekaterih ostalih državah članicah EU.
V zadnjem času se ponovno obuja zanimanje za dediščino lokalno prilagojenih domačih ali udomačenih sort in populacij kmetijskih rastlin in zelenjadnic, kar vodi v preporod pridelovanja, shranjevanja, izmenjave in samooskrbe s semenom predvsem vrtičkarjev, ekoloških ter malih pridelovalcev. To pomeni doprinos k ohranjanju biotske raznovrstnosti in populariziranju vsaj delne samooskrbe slovenskih gospodinjstev z zelenjavo. Državna sekretarka Tanja Strniša je zaključila z besedami, da je Slovenija zavezana trajnostnemu kmetijstvu in ohranjanju naravnih virov. Ohranjanje rastlinskih genskih virov je podlaga za rastlinsko pridelavo in ima poglavitno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti sedanjim in prihodnjim rodovom.
