SD: Referendum o pravicah istospolnih je nedopusten
Skupina 23 poslancev strank ZL, DeSUS, SD in ZaAB je v ponedeljek, 23. marca 2015 v parlamentarni postopek vložila predlog sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi skupaj z zahtevo za sklic izredne seje. Tako bi preprečili referendum, na katerem bi večina odločala o pravicah manjšine. Omenjeno novelo, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami raznospolnih, je DZ v začetku marca sprejel z 51 glasovi za in 28 glasovi proti. Koalicija Za otroke gre pa je na to vložila pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma o noveli.
Odločanje o človekovih pravicah istospolnih, kot jim jih daje novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je nedopustno, saj gre v primeru te novele za odpravo obstoječe sistemske diskriminacije. Razlog za spremembo definicije zakonske zveze v omenjeni noveli je po njegovih besedah popolna izenačitev istospolnih parov z raznospolnimi, tako glede pravic kot dolžnosti. S sprejetjem novele bodo pridobili vsi, nihče pa ni nič izgubil. Vsi argumenti, ki jih navajajo nasprotniki novele, so neresnični in namenjeni le širjenju neupravičenega strahu.
V strankah ZL, DeSUS, SD in ZaAB ostro obsojamo uporabo sovražnega govora in širjenje neresnic, ki jih ob zagovarjanju referenduma poslužuje Katoliška cerkev s podporo NSi in SDS. Poslanci so omenjeno zahtevo vložili v ponedeljek 23. marca, na prvi dan zbiranja podpisov za razpis referenduma, ki je tudi prvi zakonsko možni dan, ko lahko zahtevo vložijo. Stranke podpisnice ne želimo po nepotrebnem obremenjevati pobudnikov referenduma in upravnih enot, zato si želimo, da o našem predlogu Državni zbor odloči čim prej. Zahtevo je podpisalo vseh šest poslancev ZL, prav tako vseh šest iz SD in vsi štirje iz ZaAB, prav tako pa tudi sedem od desetih poslancev DeSUS.
Poslanec SD Matjaž Nemec je na ponedeljkovi skupni novinarski konferenci pojasnil, da so podpisi pod zahtevo dolžnost, ki presega politične odločitve, saj gre za odgovornost do človekovih pravic kot najvišjega postulata demokracije. “Človekove pravice niso last politike, niso last družbene klime in niso last ustavnega sodišča,” je dejal Nemec. Za njih po njegovih besedah nista sprejemljiva barantanje in manipuliranje o človekovih pravicah. “Kot sopodpisniki želimo s to odločitvijo postaviti jasen demokratičen mejnik naši družbi, ki naj jasno pove, da človekove pravice niso pravice privilegiranih, temveč pravice vseh, čisto vseh, tudi istospolno usmerjenih,” je poudaril poslanec SD. Če DZ razpis referenduma na podlagi vložene zahteve 23 poslancev zavrne, se lahko njegovi predlagatelji obrnejo na ustavno sodišče. Če DZ tega ne stori, pa referenduma ne more preprečiti nihče.
Predstavniki strank ZL, DeSUS, SD in ZaAB, ki predlagajo, da DZ izglasuje nedopustnost referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, so nato v torek, 24. marca s stranko SMC usklajevali nekatera procesna vprašanja, zaradi katerih bi lahko predlog sklepa dopolnili. Končne odločitve še ni, so pa pozdravili oblikovanje koalicije, ki si prizadeva za ureditev pravic istospolnih. Predstavnikih petih parlamentarnih strank so se sestali na pobudo poslancev iz vrst SMC. Ti so novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na glasovanju v DZ podprli, pod predlogom sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma, ki ga je skupaj z zahtevo za izredno sejo DZ vložila skupina 23 poslancev iz ZL, DeSUS, SD in ZaAB, pa njihovih podpisov ni. V poslanski skupini SMC so na sestanku udeležence seznanili z razlogi, zakaj podpisov niso prispevali, saj ocenjujejo, da je treba nekatere zadeve v detajlih še dopolniti in izpeljati na drugačen način. Vse stranke se sicer strinjajo, da vsebinsko zadeva ni dopustna, da to ni predmet, o katerem bi se moralo povprašati ljudi na referendumu.
Poslanec SD Matjaž Nemec je ob tem pozdravil “to novo koalicijo, ki podpira to, da bi se uredile pravice istospolno usmerjenih”. “Koalicija za podporo spremembi zakona se povečuje, danes smo se prvič sestali v tako široki zasedbi,” je pojasnil Nemec. Po Nemčevih besedah se trudijo, da skupaj najdejo način, kako priti zadevi do dna. Nemec pričakuje, da se bodo dokončno uskladili v kratkem. Pri iskanju rešitev pa morajo biti po njegovih besedah previdni, saj tovrstnega primera, po katerem bi se zdaj zgledovali, še ni bilo. Odprto vprašanje je, kako zaustaviti zbiranje podpisov za razpis referenduma, ki se je začelo v ponedeljek, česar že vložen predlog ne vsebuje. Argumentacija bi bila pomembna predvsem, če se primer znajde pred Ustavnim sodiščem.
Stališče poslanske skupine Socialnih demokratov do referenduma o ZZZDR:
Podpisi Socialnih demokratov pod sklep o nedopustnosti za referendum o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih niso izbira. So dolžnost, ki presega politično odločitev. Gre za odgovornost do človekovih pravic kot najvišjega postulata demokracije. Danes se moramo izogniti presojam na podlagi kaj kdo čuti, misli, si predstavlja ali verjame, kdo naj ima privilegij imeti določeno pravico, kdo ne. Človekove pravice niso last politike. Niso last družbene klime. Niso last ustavnega sodišča, ne tistih, ki mislijo, da so te pravice boniteta samo tistih, ki ustrezajo njim sprejemljivim družbenim normam.
Varstvo človekovih pravic presega zgolj pravno, ustavno kategorijo. Je pokazatelj, merilo demokratičnosti družbe, je ogledalo njene zrelosti. Je dediščina, ki jo bomo zapustili našim otrokom. Ti nas ne bodo presojali po tem, koliko smo zakonov smo sprejeli, katera politična opcija je bila na oblasti, koliko političnih manevrov smo bili sposobni navreči, kolikim se obraniti. Sodili nas bodo po tem, ali smo znali in zmogli narediti kar je bila in ostaja naša dolžnost; to je zagotoviti polnopravno varstvo in življenje človekovih pravic za vse naše državljanke in državljane. Ne glede na njihove osebne okoliščine. Zato za nas ni sprejemljivo barantanje, manipuliranje o človekovih pravicah. Socialni demokrati smo zato odločeni narediti konec predsodkom. Kot sopodpisniki želimo s to odločitvijo postaviti jasen demokratičen mejnik naši družbi, ki naj jasno pove, da človekove pravice niso pravice privilegiranih temveč pravice vseh, čisto vseh tudi istospolno usmerjenih.
