Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Židan na podnebnem posvetu: “Podnebna kriza zahteva resno ukrepanje!”

Danes v Državnem zboru poteka druga razprava v seriji dogodkov »Soglasje za prihodnost«, s katerimi želi predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan parlament utrditi kot središče javne razprave o najpomembnejših družbenih vprašanjih. Na posvet z naslovom »Podnebni dogovor«, ki ga Državni zbor organizira skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, Slovensko akademijo znanost in umetnosti ter Umanotero, se je prijavilo veliko število udeležencev iz politike, znanosti, gospodarstva in nevladnih organizacij.

Mag. Dejan Židan je v uvodu današnjega posveta dejal, da je polna Velika dvorana dokaz za to, da se v Sloveniji vedno bolj zavedamo problematike podnebnih sprememb in da smo kot družba odločeni tudi ukrepati. Pri tem je poudaril, da »podnebje našega planeta ni stalnica, a se v človeški zgodovini še nikoli ni spreminjalo tako hitro, kot zdaj. Segrevajo se tla, ozračje, reke in morje. Talijo se ledeniki, gladina morij se zvišuje. Pri tem pa Slovenija ni izjema, o čemer, na primer, pričajo izmerjene spremembe temperature, ki so zaradi naše lege celo večje kot v svetovnem povprečju.«

Pri tem je spomnil, da je vzrok segrevanja jasen. Človeštvo je tisto, ki s svojo dejavnostjo spreminja sestavo ozračja in lastnosti površja do te mere, da se je energijsko ravnovesje na površini Zemlje spremenilo. Pri tem je Židan prepričan, da niso jasni samo vzroki, ampak tudi rešitve: »Poglavitna rešitev je gotovo opuščanje rabe fosilnih goriv, pa zaustavitev sečnje gozdov in zmanjšanje dodatnih izpustov v kmetijstvu z živinorejo. K zmanjšanju izpustov lahko pomembno pripomoremo z manj potrošniškim življenjskim slogom in z različnimi pristopi k zmanjšanju rasti svetovnega prebivalstva. Za uspeh pa je nepogrešljiva tudi učinkovitejša raba energije, ki je možna povsod: pri industrijskih postopkih, v stavbah, prometu, pri pridelavi hrane in prehranskih navadah.«

Pri tem je Židan izpostavil tudi številne etične razmisleke o pravičnosti, odgovornosti in solidarnosti, ki jih sprožajo vzroki in posledice podnebnih sprememb. Slednje so namreč izrazito nepravične. Povzročili so jih bogati, posledice pa nosijo predvsem revni, ki se bodo nanje tudi težje prilagajali. »Najbolj tragično pa je, da bodo največje breme posledic podnebnih sprememb nosili današnji mladi in še nerojeni otroci. Tisti torej, ki niso prav nič krivi za izpuste toplogrednih plinov. Tisti, ki danes ne morejo sodelovati pri mednarodnih podnebnih pogajanjih in pri oblikovanju političnih ter gospodarskih odločitev.«

V nadaljevanju je Židan opozoril, da se Slovenija po kazalnikih in mnenjih stroke s podnebnimi spremembami ne spopada dovolj uspešno. Tako še nismo uspeli pomembneje povečati deleža energije iz obnovljivih virov, od leta 2014 dalje pa emisije toplogrednih plinov celo povečujemo, slovenski energetski in podnebni načrt pa je med vsemi državami Evropske unije označen za daleč najmanj ambiciozen.

Zato je pozval, da skupaj, v sodelovanju politike, znanosti in civilne družbe, Slovenija nadoknadi zamujeno: »Zadnji čas je, da v problematiko zagrizemo z odkritim dialogom in z iskanjem konstruktivnih rešitev, predvsem pa z vso resnostjo, ki jo podnebna kriza zahteva. Zaradi današnjega dogodka jutrišnji dan sicer ne bo bistveno drugačen, verjamem pa, da bo s tem narejen pomemben korak v smeri okoljsko odgovornejšega ravnanja in vedenja.«

Velika fotogalerija kongresa

To soboto je v Velenju potekal 12. kongres Socialnih demokratov, na katerem je stranka na novo opredelila izhodišča za svoje delovanje v novem desetletju.

Stranka je v vsebinskem in organizacijskem smislu odgovorila na vprašanje, kako se morata stranka in družba organizirati za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Slovenijo, Evropo in svetom. Kongres je moderniziral strankin statut, da se poglobi (digitalne) demokratične procese v stranki z novimi pristopi za vključevanje in organiziranje ljudi na vseh ravneh organiziranosti.

Poglej si veliko fotogalerijo 12. Kongresa Socialnih demokratov.

Kongres, kot ga še ni bilo

12. kongres SD je po mnenju udeležencev postavil nov standard v organizaciji vrhunskih političnih dogodkov v Sloveniji. Na njem je sodelovalo več kot 700 članic in članov, ki so od jutranjih do večernih ur aktivno sodelovali v pestri politični razpravi, osredotočeni na zelene, razvojne in socialne politike.

Pikalo: Program Aleša Debeljaka za kroženje in ne beg možganov

Slovenija se želi povezovati s slovensko pametjo po svetu in našim raziskovalcem v tujini omogočiti možnosti za vrnitev ter nadaljevanje raziskovalnega dela v Sloveniji, zato je minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo danes javnosti predstavil program Aleša Debeljaka za povezovanje slovenskega znanja in inovacij, poimenovan tudi Slovenija misli / Slovenian Minds. Program je okvirno vreden 1.200.000 evrov letno.

Program, ki ga je Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport pripravilo skupaj z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), omogoča raziskovalcem, ki delujejo v tujini, vključitev v delovno razmerje na raziskovalnih organizacijah doma. Program je namenjen raziskovalcem vseh znanstvenih ved, izvajal pa se bo s pomočjo vsakoletnih javnih razpisov za raziskovalne projekte. S tem projektom želi država po načelu kroženja možganov omogočiti slovenskim raziskovalcem v tujini vrnitev v Slovenijo in nadaljevanje raziskovalnega dela v Sloveniji. Pri nastajanju projekta so sodelovali tudi društvo Mlada akademija, društvo v tujini izobraženih Slovencev in Ameriško – slovenska znanstvena fundacija (ASEF).

Minister dr. Jernej Pikalo je dejal, da s tem Slovenija končno uveljavlja princip kroženja možganov, ki bo slovenskim raziskovalcem po svetu omogočil vrnitev in nadaljevanje raziskovalne poti v Sloveniji: »Sedaj pa končno s konkretnim projektom omogočamo raziskovalcem vrnitev v slovenski akademski prostor, s tem pa uveljavljamo načelo kroženja možganov. Nič ni narobe, da gre slovenska pamet v svet, pomembno je, da ji omogočamo vračanje in zlitje z akademskimi, raziskovalnimi in inovacijskimi procesi doma.«

S tem pa se po ministrovih besedah tudi uresničuje vizija Slovenije kot vrhunskega raziskovalnega, znanstvenega in inovacijskega prostora. »Pri tem ne gre le za to, da se slovensko znanje vrača domov. Gre tudi za to, da je to znanje oplemeniteno z izkušnjami in trendi v tujini, zato se s tem celoten raziskovalni prostor bolje vključuje v globalne raziskovalne in inovacijske tokove.«

Program, ki ga bo izvajala ARRS, je poimenovan po Alešu Debeljaku, slovenskemu pesniku, esejistvu, prevajalcu, uredniku, kritiku in sociologu kulture, ki je umrl v prometni nesreči v začetku leta 2016. Državni sekretar dr. Jernej Štromajer je na predstavitvi programa dejal, da “država v partnerstvu z društvi in fundacijo na ta način zagotavlja konkretne spodbude za vrnitev slovenskih raziskovalcev iz tujine. Omogočiti želimo mladim raziskovalcem, doktorjem znanosti, da se reintegrirajo v slovenski znanstveno – raziskovalni prostor, da se vrnejo domov in tako okrepijo tudi inovacijski in raziskovalni naboj domačih institucij.”

Židan na kongresu napovedal premik v levo in v zeleno

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je na strankinem kongresu napovedal premik stranke v zeleno in v levo. Po njegovih besedah podnebna in okoljska kriza ogrožata vse socialdemokratske vrednote, tudi svobodo, solidarnost, pravičnost in mir, medtem ko je poudaril nujnost, da se konča izkoriščanje človeka, skupnosti in okolja, s katerim neoliberalni kapitalizem pelje svet v povezano okoljsko, gospodarsko, socialno, politično in varnostno krizo.

Objavljamo celotno besedilo govora:

Drage prijateljice in dragi prijatelji.

Kongres stranke je praznik stranke. Množično smo prišli v Velenje iz vseh delov Slovenije. Ker smo množična stranka, gibanje tisoče članic in članov. Povezujemo se s skupnimi vrednotami, s skupnimi cilji in za skupno dobro. To nas razlikuje od vseh ostalih političnih strank. Zato smo edinstveni. Hvala vam za to!

Odkar vodim stranko, rastemo. Iz 6ih na 10 odstotkov na parlamentarnih volitvah, do zmag v največjem številu lokalnih skupnosti, vključno s skoraj polovico mestnih občin. Na letošnjih evropskih volitev smo s skoraj 20% dosegli najboljši rezultat stranke na volitvah v Evropski parlament doslej. Brez vas, brez zvestih članic in članov, brez najboljše mreže na levem polu slovenske politike, to ne bi bilo mogoče. Hvala vam!

Morda se komu zdijo ti rezultati preskromni. Vsem tem bi rad položil na srce: politika ne sme biti tek na kratke proge. Politika je maraton, kjer lahko rezultat dosežeš le z vzdržljivostjo, odločenostjo in jasnim ciljem, ki ga vidiš jasno pred očmi na vsakem koraku.

Nekateri se vprašujejo, ali sem pravi človek za to nalogo. Spoštovani kongres, odgovor na to vprašanje leži v tej dvorani. Rad pa bi vam povedal, da čutim veliko čast in veliko odgovornost, da v tem prelomnem času vodim socialno demokracijo. Stranko želim peljati naprej, ker imam jasno in prepričljivo vizijo. To je socialna demokracija, ki bo sposobna upravljati spremembe v dobro ljudi, v dobro skupnosti, v dobro narave. Ki bo napredovala ne samo kot politična stranka, ampak tudi kot osrednja ideja in način delovanja naše družbe. V pogovorih z vami čutim, da imam to zaupanje. In s tem zaupanjem hočem stranko peljati naprej!

Danes bomo s polemično in kritično razpravo definirali naše ključne odgovore na izzive pred nami. Prvič: Na tem kongresu bomo naredili dva premika:premik v zeleno, ker so brez učinkovitega boja zoper podnebno in okoljsko krizo ogrožene vse naše vrednote – od svobode, solidarnosti, pravičnosti in miru, ter premik v levo, ker je neoliberalni kapitalizem z izkoriščanjem človeka, skupnosti in okolja največji del problema, svet pa pelje v povezano okoljsko, gospodarsko, socialno, politično in varnostno krizo. To moramo spremeniti. To bomo spremenili.

Drugič: identificirali bomo ključna tveganja prihodnjih desetletij. V času, ko je politika obremenjena s kratkoročnimi vprašanji, smo Socialni demokrati tisti, ki v politični razpravi odpiramo strateška vprašanja naše prihodnosti. Kaj moramo storiti, da podnebje in okolje spet postavimo v ravnovesje? Kaj moramo storiti, da ohranimo in okrepimo naše sisteme socialne varnosti, da bodo danes in v prihodnosti jamstvo varnosti in blaginje za vse? Kako bomo poskrbeli za starejše, onemogle, bolne, da jim zagotovimo najboljšo možno zdravstveno oskrbo in storitve, ki jih potrebujejo za ohranitev dostojanstva, vključenosti ali celo življenja? Kaj moramo storiti, da trajnostno okrepimo naš razvoj, povečamo dodano vrednost in produktivnost, s tem pa dvignemo plače, pokojnine in blaginjo vseh? Kaj moramo storiti, da bodo velike tehnološke spremembe ustvarjale koristi za vso skupnost in da zmanjšamo grožnje naši varnosti in zasebnosti? Kako danes s svojimi odločitvami poskrbeti, da bo Slovenija zgled urejene, uspešne, povezane in solidarne države?

Tretjič: v luči vseh teh izzivov se moramo še bolje povezati in organizirati. Zato bomo z digitalnimi orodji poglobili notranjo demokracijo, da bomo lahko od spodaj navzgor oblikovali svoje odločitve v skladu z zahtevami in pričakovanji ljudi. Želimo razvijati partnerstvo s sindikati in nevladnimi organizacijami, s katerimi nas povezujejo vrednote in skupna prepričanja.

Te korake bomo naredili v Velenju. Smo stranka, ki ima do Velenja in Šaleške doline posebno odgovornost. V vsej državi težko najdeš kraj, kaj šele mesto, ki ima v vsej demokratični zgodovini nepretrgano kontinuiteto vodenja. Tako kot Dunaj, po raziskavah najbolj prijazno mesto za življenje na svetu, skoraj stoletje vodijo socialdemokrati, tako ima Velenje neprekinjeno tradicijo socialdemokratskega vodstva. Morda je zato to mesto ena najbolje povezanih občin, z brezplačnim javnim potniškim prometom, z daljinskim ogrevanjem, več kot 900 neprofitnimi stanovanji, organizirano pomočjo občanom, razdeljevanjem viškov hrane, s podjetniškim inkubatorjem in ambicioznim razvojnim inštitutom. To niso naključja. To so rezultati socialdemokratskega vodenja rdečega Velenja!

Šaleška energetika, ki je tako usodno zaznamovala vso dolino, je z delom generacij rudarjev predstavljala hrbtenico energetske oskrbe celotne države. Da ima ta država zadosti elektrike, ste desetletja tukaj dihali slabši zrak, potopljene so bile 3 vasi in številne domačije, v jami pa je v 140-letni zgodovini rudnika dalo svoja življenja več kot 170 rudarjev. Ne pozabimo: te žrtve so omogočile razvoj in kakovost življenja celotne Slovenije. Tukaj je bilo vedno doma delavstvo. Zato je Velenje delavsko mesto. Zato je Velenje socialdemokratsko mesto.

Toda: slej ko prej pride spoznanje, da bo potrebno končati z izkoriščanjem premoga. Čas izrabe fosilnih goriv se nepovratno izteka. Zato naj bo jasno: nikoli vas nismo pustili na cedilu. In tudi sedaj, ko bo potrebno sprejemati težke odločitve, ki utegnejo za vedno spremeniti Velenje, vam obljubljam: Socialni demokrati vas ne bomo nikoli pustili same. Zato pričakujemo od vlade takojšen pristop k pripravi zakona o zapiranju Premogovnika Velenje, ki mora opredeliti načine in vire za okoljsko, gospodarsko in socialno obnovo Šaleške doline.

Tisto, kar socialna demokracija je in mora biti, je uresničenje koncepta leve širine. Združujemo ljudi skupnih vrednot in prepričanj, pri tem pa gre za mavrico od radikalnejših do zmernejših stališč. To ni slabost. Ta širina je naša moč. Zato sporočam vsem ljudem po Sloveniji: če hočete spremeniti svet, pridite z nami. Če vas skrbi prihodnost nas in naših otrok, pridite z nami. Če vas bolijo neenakosti, pridite z nami. Tudi, če nam kot stranki kaj zamerite, pridite med nas, da spremenimo sebe in svet skupaj.

Smo sredi pestre politične jeseni. Socialni demokrati smo tisti, ki pozivamo k pameti. K umirjanju in treznosti. K dialogu, ker vanj verjamemo. Želimo živeti v državi, ki ne odteguje pomoči najranljivejšim in kjer se dana beseda ali celo podpisana zaveza spoštuje. Želimo živeti v državi, v kateri so varnostne in obveščevalne službe namenjene zagotavljanju naše varnosti in se v nobenem primeru ne smejo zlorabljati za politično obračunavanje. Želimo živeti v državi, kjer pozornost politike ni namenjena le kratkoročnim potezam, temveč resničnim interesom ljudi in države, kar ne sega le do naslednjih anket, ampak daleč v čas naslednjih generacij. Želimo živeti v državi, kjer se partnerji, ki smo se zavezali k skupnim ciljem, drug do drugega obnašamo kot do tovarišev na skupni poti.

Koalicijo načenja pomanjkanje medsebojnega zaupanja. To je nepotrebno in to je škodljivo. Obstajata dve možnosti:ali bomo spet utrdili skupne cilje in voljo, da pospešeno premaknemo stvari, rešimo probleme in uresničujemo koalicijske zaveze, ali pa bo v to posegel nekdo drug z oblikovanjem neke druge, desne vladne večine.

Socialni demokrati poizkušamo v teh razmerah z umirjenostjo in pogovorom doseči, da v koaliciji okrepimo razloge, zaradi katerih smo skupaj prevzeli odgovornost za državo. Hkrati obžalujemo odločitev stranke Levica. Partnerstvu z njo smo pripisovali poseben pomen. Verjamemo, da bi lahko skupaj naredili več za ljudi danes in jutri, še posebej, če bodo krivulje gospodarskih gibanj obrnile navzdol. Takrat bomo bolj kot v dobrih časih potrebovali socialdemokratsko politiko proti krizi, za okrevanje gospodarstva, za zaščito delovnih mest in za pomoč najšibkejšim. Moje povabilo stranki Levica ostaja. Ne glede na njihove odločitve verjamem, da lahko skupaj tudi v spremenjenih političnih okoliščinah delamo dobre stvari za ljudi. Verjamem, da je pot do skupnih rešitev težja. A ta napor prinese boljše, trajnejše in učinkovitejše rešitve.

Socialni demokrati bomo danes zastavili dober načrt za upravljanje sprememb. Okoli tega načrta, vključno s 30 – milijardnim naložbenim paketom v investicije v našo energetsko, okoljsko, razvojno, transportno digitalno in socialno infrastrukturo, želimo zgraditi zavezništvo za prihodnost.

Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, danes smo tukaj, da pogledamo v prihodnost. Da se pripravimo na nove izzive. Da z upravljanjem sprememb Slovenijo spremenimo v socialdemokratsko družbo. Poglejte po dvorani. Poglejte drug drugega. Jaz tukaj v Rdeči dvorani vidim voljo in energijo, da gre socialna demokracija naprej. Veste, zakaj si Socialni demokrati upa premišljati o načrtu za 10 let naprej? Ker bomo mi čez 10 let še vedno tukaj.

Socialni demokrati smo zato, ker globoko v sebi verjamemo v družbo svobodnih ljudi, ki jih medsebojno povezuje solidarnost. Ki živijo vsak svoje življenje v skladu z lastnimi hotenji. A vendar obstajajo le kot člen skupnosti, del celote, v kateri prevladuje odgovornost drug do drugega. Odgovornost do skupnosti in do narave. To so besede – solidarnost, svoboda, mir, spoštovanje, razumevanje, sodelovanje – v katere verjamemo. In nikomur od nas ne bi pomenile nič več od političnega gesla, če jih ne bi tudi živeli. Zato smo socialni demokrati.

Srečno, socialna demokracija! Srečno, Slovenija!

Pogovor o strateških izhodiščih za delovanje ter organiziranju nadaljujemo v Velenju

Dinamični predkongresna turneja po Sloveniji je odprla številna vprašanja o prihodnosti. Pogovor, da stranko in skupnost organiziramo za upravljanje velikih sprememb nadaljujemo na 12. Kongresu v Velenju.

Strateška izhodišča Pogled v prihodnost

Osrednji dokument 12. kongres SD prihodnjo soboto pripravljamo odprto in vključujoče. Vabljeni k branju in komentiranju. Veseli bomo vaših predlogov.

SD: Ostra obsodba nasilja in nestrpnosti nad LGBT skupnostjo v Ljubljani

Socialni demokrati ostro obsojamo jutranji nasilniški napad, ki se je zgodil v ljubljanskem klubu Tiffany. Nasilje in nestrpnost nad LGBT skupnostjo, kot tudi vsakršno drugo nasilje v družbi, je potrebno obsoditi in preganjati brez ničelne tolerance do nestrpnih nasilnežev!

Tanja Fajon na čelu beograjskega zasedanja parlamentarnega odbora za pridruževanje Srbije k EU

Tanja Fajon, vodja delegacije parlamentarnega odbora Evropskega parlamenta za stabilizacijo in pridruževanje Srbije k EU, je ob zasedanju odbora v Beogradu pozvala k izvedbi volilne reforme in sodelovanju srbske opozicije.

”Z evropskimi kolegi in srbskimi poslanci smo opravili poglobljene in plodne razprave, predvsem o napredku Srbije pri vzpostavljanju pravne države, zagotavljanju svobode in pluralizma medijev, dialogu med Srbijo in Kosovom, napredku in izvedbi vladnih zavez glede volilne reforme za izboljšanje pogojev volitev leta 2020 ter vprašanju širitvene perspektive. Poudarjam, da je ena od najpomembnejših nalog Srbije prav izboljšanje pogojev za izvedbo prihodnjih parlamentarnih volitev. Na mizi so predlogi s strani srbske vlade, a niso še zadostni. Nujno je njihovo uresničevanje, kot tudi nadaljevanje medstrankarskega dialoga, ki ga je spodbudil EP in ga izvaja skupaj s srbskim parlamentom. Vse strani pozivam k udeležbi na drugem medparlamentarnem dialogu sredi novembra, in pozdravljam dinamično in proaktivno vlogo nevladnih organizacij” je ob zasedanju Stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU – Srbija, ki je potekal včeraj in danes v Beogradu, sporočila predsednica delegacije Tanja Fajon.  

Evropski parlament ostaja iskren podpornik Srbije na njeni poti k Evropski uniji. Za to so potrebni ambicioznejši cilji in večji napredek pri reformah na področju vzpostavljanja pravne države, zagotavljanja svobode medijev in ustavne reforme sodstva. Evropska poslanka je pozdravila načrt srbskega parlamenta o napovedi javne razprave 12. novembra glede vloge in delovanja Regulatorja za elektronske medije (REM) in pozvala vse stranke in zainteresirano javnost k aktivnemu sodelovanju, da bi zagotovili čim bolj jasne in konkretne predloge za izboljšanje REM in medijskega okolja na sploh: ”Resna skrb ostaja slab napredek pri zagotavljanju svobode medijev. Vsakršno nasilje in ustrahovanje novinarjev je nesprejemljivo, enako tudi vmešavanje države v dejavnost medijev in novinarjev. Srbija potrebuje pluralistično medijsko krajino z ustreznim financiranjem in ukrepi za zaščito novinarjev.”

Tanja Fajon je spomnila, da predlog Evropskega parlamenta vključuje tudi drugo fazo medstrankarskih pogajanj med vlado in opozicijo pod okriljem EP, ki bo potekal po volitvah leta 2020 in bo namenjen izboljšanju političnega dialoga v srbskem parlamentu, vključno s pregledom postopkov in praks. ”Parlament mora biti prostor demokratične razprave, kjer vladajoče in opozicijske stranke iščejo skupne rešitve in odgovore za izboljšanje življenja ljudi. Opozicijo pozivam, da se vzdrži bojkotiranja delovanja parlamenta, saj je dialog vedno boljši kot bojkot. Seveda je za demokracijo najpomembnejše, da se opozicija udeleži nacionalnih volitev prihodnje leto, a enako pomembno je, da država zagotovi pogoje za svobodne in poštene volitve,” je dejala Tanja Fajon.

Glede dialoga med Srbijo in Kosovom je delegacija EP jasna: ”Trenutni status quo ni vzdržen, dialog med Prištino in Beogradom se mora čimprej nadaljevati. Potrebni sta obojestranska zaveza in pripravljenost za ustvarjanje okolja, ki bo izboljšalo trenutno stagnacijo in pripomoglo k doseganju celovitega, pravno zavezujočega sporazuma. Prvi korak k temu je oblikovanje vlade na Kosovu in odprava carinskih tarif s strani Prištine,” je zaključila Tanja Fajon. Naslednje srečanje Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora EU-Srbija bo potekalo 8. in 9. julija 2020 v Strassbourgu.

Dejan Židan: Reformacija 2.0 za ohranitev slovenskega jezika in napredek naroda

»Skrb za ohranjanje našega jezika ne pomeni zapiranja ali ograjevanja odprtosti našega duha. Skrb za ohranjanje lastnega jezika ter razvoj in napredek našega naroda zmoremo in moramo izkazovati drugače,« je na državni proslavi ob dnevu reformacije v Cankarjevem domu povedal slavnostni govornik predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan.

Židan se je v govoru uvodoma naslonil na pomen jezika za skupnost in narod, saj se po njegovem mnenju v jeziku zrcali moč, razvoj, napredovanje ali nazadovanje naroda. Le tega pa vidi tudi kot varuha narodovega spomina. Izpostavil je pomen reformacije in reformatorjev, ki so Slovenke in Slovence zasluženo postavili na zemljevid Evrope in svetovne skupnosti narodov. 

»Prav s svojim delovanjem so vselej dokazovali, da ni nasprotja med iskrenim prizadevanjem za izboljšanje usode lastnega naroda, kulture in jezika ter širino evropskega duha in njegove različnosti,« je povedal predsednik in dodal, da je tudi danes, ko smo maloštevilni narodi postavljeni pred zahtevno nalogo varovati dragocenost lastne jezikovne in kulturne edinstvenosti ali sprejemati veličino raznolikosti, ki nas obdaja, pomembno zavedanje, da je eno in drugo mogoče samo vzajemno krepiti.

Predsednik Židan je v govoru izpostavil, da se je potrebno zavedati, da lahko ohranjamo slovenski jezik in našo identiteto ter hkrati sprejemamo različnost, ki nas obdaja v Evropi in mednarodni skupnosti, brez zapiranja vase in ograjevanja od drugih. V petih točkah je zato pozval k reformaciji 2.0: izkazovanju ljubezni do slovenskega naroda in jezika preko skrbi za kulturo in kulturno ustvarjanje, skrbi za razvoj znanosti, podporo pisani besedi in knjigam, vpeljavo digitalizacije in novih tehnologij ter priznavanju slovenščine kot jezika nas vseh, tudi najranljivejših.

»Danes kultura potrebuje novo reformacijo, nov zagon,« je Židan izpostavil pomen kulture v prvi točki, kjer je pozval k spodbujanju ustvarjalnosti ljudi, še posebej mladih, izboljšanju pogojev delovanja kulturnih ustvarjalcev in povečanju dostopnosti do kulturnih dobrin čim širši javnosti.

V drugi točki je izpostavil pomen krepitve slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika in odprtost slovenskega šolskega in znanstvenega prostora, da bo naša država (p)ostala globalno stičišče inovativnih ljudi idej in znanja. V času protestantizma je po besedah Židana bila odprta prva knjižnica, ki je skupnosti omogočila prostor, kjer je bilo znanje dostopno vsem. Zato je v tretji točki izpostavil pomen realizacije izgradnje nacionalnega univerzitetnega stičišča znanja NUK2.

V četrti točki je izpostavil pomen digitalizacije, spreminjanja dojemanja sveta literature in knjig, a zavrnil strah, da bi zaradi vse bolj digitalnega okolja brali in pisali manj. »Menim, da ima knjiga za Slovence velik simbolen pomen, zato je naša odgovornost, da še naprej spodbujamo slovensko založništvo, tudi prevajalce ter kvalitetne knjižne programe,« je dodal Židan.

V zadnji točki je predsednik SD in DZ Dejan Židan izrazil pomembnost dostopnosti jezika za različne ranljive skupine in osebe s posebni potrebami in pri tem ponovno podprl pobudo za vpis znakovnega jezika kot maternega jezika gluhih, naglušnih in gluho-slepih v ustavo Republike Slovenije.

Z mislijo, da moramo vsi skupaj poskrbeti, da bo raba slovenščine stvar vzgoje, da jo bodo mladi znali govoriti in jo bodo predvsem radi uporabljali, je svoj slavnostni govor zaključil predsednik mag. Dejan Židan.