Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Matjaž Nemec

Skrb za slovensko kulturno dediščino tudi v tujini

V začetku letošnjega leta je poslanec SD in predsednik Odbora DZ za zunanje zadeve Matjaž Nemec na zunanjega ministra naslovil poslansko vprašanje in pobudo o skrbi države za ohranjanje kulturne dediščine v Egiptu. Ta severnoafriška država je namreč izjemnega pomena za del slovenske kulturne dediščine, saj je v njej svoj pomemben pečat pustil arhitekt slovenskega rodu Anton Laščak, bila pa je tudi pribežališče več tisoč primorskih deklet in žena, ki so kot dojilje, kuharice in gospodinje delale pri premožnih družinah v Aleksandriji, pa tudi v ostalih egiptovskih mestih, je izpostavil Nemec.

Tako je Nemec predlagal, da Ministrstvo za zunanje zadeve sprejme in izvede vse ukrepe, potrebne za ohranjanje dediščine aleksandrink v Egiptu, vključno s finančno podporo ohranjanju in vzdrževanju spominskih plošč našim rojakom in rojakinjam, pokopanih na pokopališčih Kaira in Aleksandrije. Prav tako je ministra vprašal o načrtih in aktivnostih za prepoznave in širše slovenske dediščine naših rokajkov, ki so delovali izven naših meja, še posebej dela arhitekta Antona Laščaka. Med drugim je Nemca zanimala namera, da se arhitektove posmrtne ostanke prenese v italijansko Gorico.

Nemec z odgovoroma Ministrstva za zunanje zadeve ni zadovoljen, saj dvomi, da so aktivnosti ministrstva, da se ohrani izjemna dediščina naših rojakov v Egiptu, zadostne. Zato je v pričetku marca letos na redni seji Državnega zbora ponovno povprašal o aktivnostih ministrstva glede navedene vsebine, glede katere je minister med drugim povedal, da sta se Slovenija in Italija sporazumeli v rešitvi, da bi obe skrbeli za grob Antona Laščaka v Egiptu, da je Ministrstvo za zunanje zadeve za to pripravljeno prispevati finančna sredstva, prav tako je ta sredstva pripravljeno prispevati za ohranitev kulturne dediščine aleksandrink v Egiptu.

Minister za zunanje zadeve je na seji odbora v odgovoru izpostavil, da je naše veleposlaništvo v Egiptu “z latinskim pokopališčem sklenilo dogovor, da se spominska plošča, ki jo je pred 11 leti v Kairu poklonila občina Nova Gorica v spomin pokopanim Slovenkam in Slovencem, namesti na eno od grobnic. Veleposlaništvo je za omenjeno grobnico podpisalo sporazum o plačilu najemnine za 10 let in že začelo z obnovitvenimi deli. Obnova grobnice naj bi bila predvidoma zaključena še pred koncem letošnjega leta (2019).” Po navedbah oskrbnika pokopališča so v grobnici pokopane tudi Slovenke, čeprav na grobnici ni več tabel z napisi, je še poudaril minister in povzel, da je veleposlaništvo je plačalo prenovo grobnice, ki je bila zaključena pred dobrim tednom dni, v začetku decembra 2019, sredstva za najem in prenovo, skupaj nekaj manj kot 1.500 evrov, pa je zagotovilo Ministrstvo za kulturo pod vodstvom ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča.

Za vzdrževanje spomina Veleposlaništvo Kairo sicer načrtuje uvedbo redne letne komemoracije in polaganja venca, predvidoma 15. septembra, na dan vrnitve Primorske matični domovini, ker so bile Slovenke – bolj znane kot Aleksandrinke, četudi jih je mnogo delalo tudi v Kairu – in večina Slovencev v Egiptu iz Primorske, je še poudaril zunanji minister.

Arbitražna razsodba ostaja zavezujoče in veljavno dejstvo mednarodnega prava


Mag. Dejan Židan:
Arbitražna razsodba ostaja zavezujoče in veljavno dejstvo mednarodnega prava

Po srečanju 4 predsednikov se je danes na mnenje generalnega pravobranilca Priita Pikamaeja o slovenski tožbi proti Hrvaški pred Sodiščem Evropske unije odzval tudi predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan. Poudaril je, da arbitražna razsodba ostaja veljavno in zavezujoče dejstvo mednarodnega prava, česar ne spreminja ne današnje mnenje in ne razsodba Sodišča Evropske unije, ko bo to o tožbi odločilo ali se dokončno izreklo za nepristojno.

Židan je bil kritičen do mnenja generalnega pravobranilca, ki med drugim sklepa, da z vidika prava Evropske unije meja med Slovenijo in Hrvaško ni bila določena, ker razsodba arbitražnega sodišča ni bila izvršena. Takšno stališče je po Židanovem mnenju potrebno zavreči, saj neizvršitev arbitražne razsodbe kot zavezujočega dela mednarodnega prava ne sme in ne more vplivati na njeno veljavnost. Ocenil je, da je takšno stališče nevarno tudi z vidika zaupanja v mednarodno pravo, v pravno varnost in posebej v pomen arbitražnih odločb, kar bi lahko precedenčno vplivalo na celo vrsto podobnih primerov v mednarodnem pravu. Potrditev takšnega stališča bi zato pomenila nesprejemljiv odklon od sistema mednarodnega prava.

Židan je ob tej priložnosti poudaril, da je sedaj potrebno vse napore vložiti v nadaljnji potek procesa pred Sodiščem Evropske unije, vključno s pripravo odgovorov na mnenje, da pred Sodiščem Evropske unije Slovenija dokaže, da je arbitražna razsodba kot del mednarodnega prava zavezujoče dejstvo in da bi moralo kot takšno uživati tudi pravno varstvo Evropske unije.



Mag. Dejan Židan (Foto: DZ)


Matjaž Nemec:
Presoja generalnega pravobranilca v ničemer ne spreminja arbitražne razsodbe


Na mnenje se je v Državnem zboru kot član Poslanske skupine Socialnih demokratov odzval tudi Matjaž Nemec. Nemec je prepričan, da to mnenje v ničemer ne spreminja odločitve arbitražnega sodišča, ki ostaja del mednarodnega prava in je kot takšna zavezujoča.

Matjaž Nemec je poudaril, da mnenje generalnega pravobranilca vsebuje nekaj točk, ki so vprašljive in bodo terjale presojo mednarodno pravne stroke. Ne glede na to pa je razsodba arbitražnega sodišča del mednarodnega prava in kot takšna pravno dejstvo. Stvar nadaljnjega odločanja Sodišča Evropske unije v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški pa je, ali bo pritrdilo oceni, da arbitražna razsodba kot tudi samo mejno vprašanje ni del evropskega prava. Prav to, namreč razmerje med občim mednarodnim pravom in sistemom prava Evropske unije, je osrednje vprašanje mnenja generalnega pravobranilca, na katerega opira svoje stališče o nepristojnosti Sodišča Evropske unije v tem sporu.

Matjaž Nemec je v imenu poslanske skupine SD ocenil, da to mnenje v ničemer ne spreminja pomena arbitražne razsodbe, ki je pravno veljavna in zavezujoča, odprto pa ostaja vprašanje, ali ima Zato je danes zavrnil pozive k bilateralnim pogajanjem s Hrvaško o meji, saj je ta že določena, možen in nujen pa je pogovor med sosedama o tem, kako izvesti razsodbo na terenu, torej o demarkaciji in režimih razmejitve.


Matjaž Nemec

Edino, kar potrebujemo, je zadostna politična volja

Klub parlamentark pod vodstvom poslanke SD Bojane Muršič se je na današnjem posvetu zavzel za to, da se v načrtovani reformi volilne zakonodaje zagotovi uravnoteženost spolov.

Zberimo večino: Živali so čuteča živa bitja!

Na pobudo Meire Hot so poslanske skupine SD, LMŠ, DeSUS, SAB in Levice danes vložile amandma k predlogu Stvarnopravnega zakonika, s katerim se uveljavlja pojmovanje živali kot čutečih živih bitij. Gre za prvi korak k višjim standardom varovanja dobrobiti živali, preprečevanja mučenja in neprimernega ravnanja.

“Vsi mi imamo svoj glas. In z njim moramo povedati, kaj je prav.”

S pogovorom s Tanjo Fajon na predvečer 70. obletnice splošne deklaracije o človekovih pravicah Ženski forum SD zaokrožil 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami. Medtem ko je jasno vidna potreba po nadgradnji koncepta človekovih pravic, se doma in po svetu soočamo s poizkusi njihovega teptanja.

Dr. Jernej Pikalo član svetovne komisije za trajnostni razvoj širokopasovnih povezav

Ob imenovanju v komisijo, ki sta jo ustanovila UNESCO in Mednarodna telekomunikacijska zveza, je Pikalo poudaril, da si bo prizadeval za nadaljnjo širitev širokopasovnih povezav, saj je to korak dlje za to, da bo znanje kot javno dobro dostopno vsemu človeštvu.

Židan in Schäuble o skupnih izzivih predsedovanja EU

Dejan Židan se je danes kot predsednik Državnega zbora na prijateljskem srečanju sestal z Wolfgangom Schäubleom, predsednikom nemškega Bundestaga. Ob dobrih odnosih med državama sta govorila predvsem o skupnih prioritetah pred predsedovanjem Svetu EU.

Židan na kongresu nemške SPD

Predsednik SD Dejan Židan se v Berlinu udeležuje kongresa nemške SPD, kjer je čestital novemu vodstvu in se zavzel za okrepitev sodelovanja, pozdravil pa je tudi premik v levo in v zeleno, ki po članskih volitvah zaznamuje najstarejšo evropsko socialdemokratsko stranko.

Kongres SD: Pogled v razvojno prihodnost

Kongres Socialnih demokratov je postregel z najnaprednejšim pogledom, kako se moramo kot družba odzvati na spremembe v svetu, ki se spreminja z nesluteno hitrostjo. Panel s pogledom na #razvojno prihodnost je prinesel razpravo o tem, kako se odzvati na priložnosti in pasti, ki skozi tehnološki razvoj pomembno spreminjajo naše življenje in delo.

Socialni demokrati so v dokument Pogled v prihodnost zapisali ugotovitev, da »industrijske politike dvajsetega stoletja, razumevanje prostora in časa izpred deset ali več let, ne odgovarjajo več realnosti v sedanjosti, kaj šele enigmam, ki jih pred nas postavlja prihodnost«, ter, da »podjetnost in inovativnost tako že dolgo ne predstavljata le podjetniške in gospodarske aktivnosti, ampak prihodnji model stalno razvijajoče se družbe, ki na vsakem koraku spodbuja ustvarjalnost svojih ljudi«.

Kako z ustrezno razvojno politiko odgovoriti na izzive časa so na panelu z naslovom Pogled v #razvojno prihodnost na 12. Kongresu razpravljali: dr. Jernej Pikalo, podpredsednik SD in minister za izobraževanje, znanost in šport, mag. Zoran Poznič, minister za kulturo, dr. Jože Damijan iz Ekonomske fakultete UL, Klaro Sitar iz Startup Velenje ter Igor Zorko, Digitalna koalicija. Panel je vodil dr. Jernej Štromajer, državni sekretar na MIZŠ pristojen za področje znanosti in visokega šolstva.

Na panelu so udeleženci odgovori na izzive digitalizacije in avtomatizacije, zaradi katere naj bi bilo ogroženih več kot četrtina delovnih v Sloveniji, kot jih poznamo danes. Govora je bilo o nujnosti za dvig produktivnosti slovenskega gospodarstva, ki se lahko doseže le s povečanjem izdatkov za raziskave in razvoj. Sogovorniki so se dotakniti tudi nujnosti povečanje ekonomske demokracije v obliki udeležbe delavcev pri dobičku ter demokratizaciji  na delovnem mestu.

Razpravljali so tudi o drugih izzivih, ki čakajo Sloveniji če želi, kot so Socialni demokrati zapisali v kongresni dokument, da Slovenija doseže odmik od masifikacije h kakovosti in od masovne proizvodnje k butičnosti. S ciljem, da postati zelena butična destinacija vrhunskih storitev in proizvodov. To mora po mnenju Socialnih demokratov postati skupna strategija vseh sektorjev, tako gospodarstva kot javne uprave.

Del sprejetih programskih izhodišč na kongresu je tudi načrt zelenih naložb, vreden preko 30 milijard evrov za naslednjih 10 let, za pospešena vlaganja v socialno, energetsko, prometno, digitalno in razvojno infrastrukturo. Socialni demokrati želijo s tem v družbi začeti razpravo o nujno potrebnih investicijah, ki jih država potrebuje za razogljičenje energetike, vzpostavitev trajnostne mobilnost z moderno železnico in javnim potniškim prometom, pospešitev vlaganj v znanje, raziskave in razvoj. Ob ohlajanju gospodarske rasti je to tudi fiskalni stimulus, da v času (še vedno) nizkih obrestnih meri v naslednjih 10 letih moderniziramo infrastrukturo z naložbami, ki odgovarjajo na vrsto družbenih potreb in imajo širše multiplikativne razvojne učinke.

Naložbeni sklad je izrecno podprl tudi ekonomist dr. Jože P. Damijan, ki je sodeloval na panelu o razvojni prihodnosti, saj ocenjuje, da je ambiciozen. »Gre v skladu s tem, kje so največji problemi, ne samo Slovenije, temveč tudi globalno. Vsebuje ključne potrebe podnebnih sprememb, infrastrukture in socialnih vprašanj,« ocenjuje Damijan, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti.

Zdaj gre zares: pri podnebnih ciljih do leta 2030 nam ne sme spodleteti

Poročilo Evropske okoljske agencije (EEA) ugotavlja, da EU do leta 2020 ne bo dosegla podnebnih ciljev. SD s konkretnimi predlogi poudarja, da je čas za ukrepanje, Dejan Židan pa tudi v imenu Državnega zbora in na podlagi podnebnega posveta predlaga razglasitev podnebne krize.