Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Kako iz študije za 70.000 evrov nastane zgodba o 74 milijonih?

V zadnjih dneh in tednih se je po spletu in preko nekaterih medijev razširila informacija, da naj bi država za študije o dolgotrajni oskrbi porabila kar 74,5 milijona evrov. To naj bi bila ugotovitev revizije Računskega sodišča, ki je revidiralo aktivnosti države za vzpostavitev pomoči osebam, ki zaradi starosti, duševne bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč.

Resnica o tem je drugačna. Država je v ta namen naročila in plačala le eno študijo v vrednosti 70.000 evrov, namenjeno pripravi podlag za pilotne projekte, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Izvajalec te študije je Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, katerega edina ustanoviteljica je država. Ne 74 milijonov, ampak 70.000 evrov!

Kako je mogoče, da se iz 70.000 evrov vredne študije, ki jo je država potrebovala za identifikacijo dejanskih potreb po storitvah dolgotrajne oskrbe, razvije zgodba o 74 milijonih evrov, ki naj bi si jih v žepe stlačili levičarji, kot to z Janševo asistenco trdi Nova24TV?

Napačno, celo lažnivo interpretacijo te zgodbe, je začel poslanec SDS Jože Tanko, ki je 23. septembra začel s serijo zlaganih interpretacij.

Znesek 74 milijonov evrov je povzet po tabeli v reviziji Računskega sodišča, ki na strani 95 opredeljuje projekte, ki so s ciljem razvoja skupnostnih storitev dolgotrajne oskrbe predvideni v partnerskem sporazumu in operativnem programu za črpanje evropskih sredstev. Gre za razvoj tistih storitev, ki bodo starejšim in drugim uporabnikom na voljo na njihovih domovih in v medgeneracijskih ter dnevnih centrih. 

Projekti Ministrstva za zdravje
Izvedba pilotnih projektov za podporo prehoda v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi6.100.000 €
Preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva in vstop novih izvajalcev skupnostnih storitev za starejše13.576.900 €
Informacijska podpora1.000.000 €
Skupaj:20.676.900 €
Projekti Ministrstva za delo, družino,socialne zadeve in enake možnosti
Razvoj pilotnih projektov informacijsko -komunikacijskih tehnologij za starejše882.000 €
Razvoj skupnostnih programov in storitev6.867.600 €
Analiza stanja skupnostnih storitev in programov ter potreb100.000 €
Modernizacija mreže obstoječih DS v centre za nudenje skupnostnih storitev16.500.000 €
Gradnja mrež bivalnih enot za deinstitucionalizacijo na področju invalidnosti in duševnega zdravja27.500.000 €
Skupaj:                                                      51.849.600 €

Vir: Revizija Računskega sodišča RS, stran 95.

Če podrobneje pogledamo projekte v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga je vodila socialdemokratka dr. Anja Kopač, lahko vidimo, da so vsi projekti z izjemo enega namenjeni razvoju konkretnih skupnostnih storitev za starejše. Tako je prvi projekt namenjen vzpostavitvi senzoričnih rešitev, ki bodo na domu starejše osebe spremljali njegovo gibanje, in v primeru padca ali poškodbe poklicali reševalno službo. Drugi projekt (Razvoj skupnostni storitev in programov) v predvideni višini 6.867.600 evrov predstavlja razvoj paketa storitev, ki se uporabnikom zagotavljajo preko različnih izvajalcev v skupnostih (npr. občinskih programov skrbi za starejše ali mreže medgeneracijskih centrov). S tretjim programom se je predvidela nadgradnja domov za starejše z novimi oblikami storitev za starejše, namenjene njihovim obstoječim varovancev kot tudi drugim uporabnikom, medtem ko je zadnji, finančno najzahtevnejši projekt, namenjen dejanski izgradnji bivalnih enot na področju invalidnosti in duševnega zdravja.

Le eden od teh projektov, ki je po obsegu predvidenih sredstev daleč najmanjši, je po svoji naravi študija, pri tem pa so bila realizirana sredstva manjša od predvidenih v partnerskem sporazumu in operativnem programu za črpanje evropskih sredstev, izvajala pa ga je državna inštitucija.

Velika večina nalog, ki jih opredeljujejo začrtani projekti, šele mora biti izvedena (država ima za izvedbo projektov čas do leta 2022, ko se dokončno izteče črpanje sredstev po sedanji finančni perspektivi EU). Dr. Anja Kopač si je v času svojega vodenja ministrstva prizadevala, da bi država na premišljen, solidaren in učinkovit način zagotovila potrebne oblike pomoči za starejše in vse, ki storitve dolgotrajne oskrbe potrebujejo.

Cilji države, ki jih je opredelil operativni program, so jasni in še vedno aktualni. S skupnostno dolgotrajno oskrbo je treba bolj povezati oziroma poenotiti tudi zdravstvene in socialne storitve ter posodobiti nekatere obstoječe mreže socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev predvsem na lokalnem nivoju.

Kljub temu je revizija Računskega sodišča pomembno opozorilo državi, da je bilo na področju dolgotrajne oskrbe v zadnjih 15 letih narejeno premalo, da bi danes vsi, ki potrebujejo pomoč na domu, skupnostne storitve ali oskrbo v domovih za starejše, bili deležni zanje prilagojenih oblik pomoči, oskrbe ali storitev. S tem se strinja tudi dr. Anja Kopač, ki je na čelu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravila strategijo dolgožive družbe, ki še danes predstavlja najboljšo podlago za integriran pristop k razvoju socialnih in zdravstvenih storitev za starejše. Pri tem pravi, da si je ves čas svojega ministrovanja prizadevala, da bi zagotovila potrebna sredstva tudi za gradnjo javnih domov za starejše, a da za to ni bilo posluha, saj si je njeno ministrstvo vsako leto prizadevalo, da bi s proračunom zagotovilo vsaj zadostni sredstev za pokritje zakonskih obveznosti ter za sprostitev omejitev, ki jih je uveljavil zloglasni Janšev ZUJF.

Zgodba o 74 milijonih evrov za študije je tako milo rečeno izmišljena, iz političnih motivov pa močno napihnjena. 

Zbor v Slovenj Gradcu: “Brez socialnega dialoga je kapitalizem močnejši.”

Danes se je v Slovenj Gradcu nadaljeval krog pogovorov s članstvom pred novembrskih kongresom. Osrednje vprašanje teh pogovorov je, kako se moramo kot stranka in kot skupnost organizirati, da z upravljanjem sprememb ustvarimo socialdemokratsko družbo.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je uvodoma izrazil obžalovanje zaradi odstopa prve sindikalistke Lidije Jerkič z mesta predsednice Ekonomsko – socialnega sveta. “To je slab signal. Socialni demokrati si bomo še naprej prizadevali za povrnitev dialoga med vsemi socialnimi partnerji,” je dejal Židan in pozval vse partnerje, da nadaljujejo socialni dialog. V svojem nastopu je spomnil, da je socialna demokracija več kot stoletni boj za človekove pravice, med njimi posebej socialne pravice. Novi izzivi pa po njegovih besedah od SD terjajo, da svoja prizadevanja razširi na nova področja: “Spremembe se dogajajo. Njihovo aktivno upravljanje je edina pot, da se razvijemo v trajnostno družbo. Zato trije paketi: zeleni, razvojni in socialni.”

Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.” Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP, digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti. Kot najpomembnejši del socialnega paketa je poudaril nujnost, da sisteme socialnega zavarovanja zastavimo tako, da bodo zagotavljali blaginjo in varnost tudi v prihodnjih desetletjih.

Tomi Godec, namestnik glavnega tajnika stranke, je v Slovenj Gradcu predstavil načrtovane organizacijske spremembe, pri tem pa izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnimi organizacijami, stranko pa organizacijsko krepijo za nove izzive pred nami.

V današnjem panelu so sodelovali evropski poslanec dr. Milan Brglez, predsednica Ženskega foruma in državna sekretarka Martina Vuk in vodja strankinega strokovnega sveta za okolje mag. Tanja Bolte. Brglez se je navezal na današnja dogajanja v Ekonomsko – socialnem svetu in poudaril, da “smo brez socialnega dialoga šibkejši, kapitalizem pa močnejši. Brez socialnega dialoga, ki lahko edini gradi soglasja namesto konflikta okoli ključnih razvojnih in socialnih vprašanj, ne moremo napredovati.” Tudi v Evropski uniji vidi Brglez po nekaj mesecih dela v Bruslju in Strassbourgu nujnost, da se borimo za svoje cilje, pri tem pa je potrebno odločneje zagovarjati socialno pravičnost in na vrh prioritet postaviti podnebne spremembe.

Martina Vuk je poudarila, da ima Slovenija odličen šolski sistem, ki izobražuje mladino, da razmišlja o prihodnosti. Pri tem je pozdravila “organiziranje mladih, ki na shodih opozarjajo na takojšnje ukrepanje glede boja s podnebnimi spremembami. Na vseh nas je, da jih slišimo in ukrepamo.”

Na to se je navezala tudi mag. Tanja Bolte in poudarila, da smo naredili velik napredek v razumevanju resnosti podnebnih sprememb. Kot direktorica direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor je predstavila načrte za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, odgovarjala pa je tudi na druga vprašanja o perečih okoljskih problemih na Koroškem.

Naslednji predkongresni zbor socialne demokracije bo v ponedeljek, 30. septembra 2019, ob 18. uri v Dominikanskem samostanu na Ptuju.

Poslanska pobuda: Za poseben mehanizem za zdravljenje redkih in hudih bolezni

Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot in poslanec Levice dr. Matej Tašner Vatovec sta danes na ministra za zdravje naslovila poslansko pobudo, v kateri predlagata ustanovitev posebnega mehanizma za poravnavo stroškov zdravstvene obravnave in zdravljenja naših državljank in državljanov, še posebej v primerih redkih in hudih bolezni. Mag. Meira Hot in dr. Matej Tašner Vatovec sicer pozivata Ministrstvo za zdravje, da nemudoma preuči vse možnosti financiranja zdravljenja za malega Krisa.

Potem, ko se je celotna Slovenija solidarno povezala v zbiranju sredstev za hudo bolnega fantka Krisa iz Kopra, se zastavlja vprašanje, zakaj v tovrstnih primerih »država ne more zagotoviti sredstev za naše državljanke in državljane, še posebej kot gre za hudo bolne otroke«, se sprašujeta poslanka in poslanec.

V pisni poslanski pobudi sta poslanka in poslanec zapisala: “Izjemno težko in srce parajoče je za vsakogar, ki spremlja to zgodbo, ko vidi malega borca in njegove starše, kako se prebijajo skozi težko zdravljenje v okviru možnosti, ki jih daje naš zdravstveni sistem.”

Ob tem je premalokrat poudarjeno, da imamo ob vseh pomanjkljivostih tega sistema tudi izjemno veliko strokovnih in požrtvovalnih ljudi; zdravnikov in ostalega osebja, ki skrbijo za naše bolnike in jim po svojih najboljših močeh pomagajo, menita poslanca. Žal tudi ti prevečkrat naletijo na birokratske ovire ali na situacije, da v luči pravil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bolnikom, še posebej tistim, k trpijo za hudimi in redkimi boleznimi ali okvarami, ne morejo zagotoviti najprimernejšega zdravljenja. Med njimi je tudi mali Kris, ki bi mu po mnenju stroke zdravilo, ki pa pri nas še ni registrirano oziroma je še v eksperimentalni – razvojni fazi, pomagalo oziroma zaustavilo njegovo bolezen. To zdravilo je sedaj dostopno samo v Združenih državah Amerike, po poročanjih medijev stane 2,3 milijona evrov.

“Naše državljanke in državljani so ponovno pokazali, da smo upravičeno narod, kjer se solidarnost piše z veliko začetnico. Akcije, pozivi in prošnje po čim večji udeležbi zbiranja sredstev za malega Krisa so zopet presegle vsa pričakovanja in vsi skupaj stiskamo pesti, da se bo dečku, ki mora zdravilo prejeti pred svojim drugim rojstnim dnem, omogočilo zdravljenje z novim, kot se poroča, revolucionarnim zdravilom,” pišeta Meira Hot in Matej T. Vatovec.

Se pa ob tem med ljudmi upravičeno zbuja tudi čedalje večja jeza, kje je tu država, kje podjetja v lasti države, tudi tista, ki iz naslova zdravstvenih zavarovanj kujejo dobičke, in bi morala ob tovrstnih potrebah naših državljank in državljanov, še posebej ko gre za naše bolne otroke, odreagirati prva.

Nezadovoljstvo in dvomi ljudi, ali dejansko živimo v socialni državi, ki naredi vse po svoji moči, da poskrbi za najbolj ranljive skupine ljudi, med katerimi so po najinem prepričanju prvi bolni otroci, je tako vprašanje, ki ne potrebuje več odgovora, ker tega žal po vseh teh primerih poznamo še predobro.

Zato sta predlagala, da Ministrstvo za zdravje nemudoma vzpostavi mehanizem, ki bi se ob tovrstnih situacijah aktiviral in omogočil našim državljankam in državljanom kritje stroškov ustreznega zdravljenja. Pri tem spominjata na novico o nekajmesečni dojenčici na Portugalskem, kjer so se prav tako aktivirali ljudje z zbiranjem pomoči, pa je portugalska vlada vendarle odločila, da bo sama prevzela stroške zdravljenja za to in še drugo deklico, ki boleha za isto boleznijo. Omenjeni mehanizem bi po njunem mnenju poskrbel za kritje stroškov, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje v okviru sedanjih pravil ne more ali ne sme prevzeti zaradi počasnega procesa registracije zdravil ali pripomočkov ter ostalih objektivnih ovir, ki preprečujejo možnosti najboljšega zdravljenja naših državljank in državljanov na podlagi mnenj stroke. Pri tem ministrstvo pozivata, da nemudoma preuči vse možnosti financiranja zdravljenja za malega Krisa, ki naj bi bilo v Evropski uniji registrirano v pričetku prihodnjega leta, deček bo namreč čez štiri mesece dopolnil dve leti, kar pa je zadnji čas, da zdravilo prejme.

Slovenija za povezanost s svetom potrebuje letalskega prevoznika

Potem, ko Adria Airways vsakodnevno odpoveduje načrtovane lete, je danes vodja poslanske skupine SD Matjaž Han predstavil stališča Socialnih demokratov. Pri tem je dejal, da “Socialni demokrati menimo, da je za Slovenijo z izrazito izvoznim gospodarstvom in izjemnim turističnim potencialom nujno, da ima svojega letalskega prevoznika.” Zato so po njegovih besedah Socialni demokrati prepričani, da mora Vlada Republike Slovenije nemudoma pristopiti k reševanju Adrie Airways.

Kot je povedal Matjaž Han, Socialni demokrati zagovarjajo takšno rešitev, ki bo podjetje ohranilo kot poslovno celoto, z velikim človeškim kapitalom, znanjem in posli, saj tega kratkoročno ni mogoče nadomestiti. Izrazil je solidarnost z zaposlenimi, ki so s svojo držo in stališči pokazali na veliko pripadnost podjetju in poslanstvu, ki ga opravljajo, v veliki meri tudi za državo in v njenem imenu.

Glede modela reševanja je Matjaž Han dejal: “Obstoječ lastnik nima našega zaupanja, zato nasprotujemo rešitvam, ki ohranjajo sedanje lastništvo podjetja. Adria tako takoj potrebuje novega lastnika. Zato se lahko morebitno državno poroštvo podjetju podeli ob jasnem pogoju – prenosu lastništva na državo. Šele ta korak omogoča izvedbo drugih potrebnih korakov za sanacijo Adrie, s tem pa ohranitev povezanosti Slovenije s ključnimi destinacijami.”

Matjaž Han

V Kopru o upravljanju sprememb zato, da Slovenijo pripravimo na prihodnost

V Kopru se je v ponedeljek, 23. septembra, nadaljevala predkongresna turneja, na kateri se Socialni demokrati s članstvom pogovarjamo o izzivih pred Slovenijo in vprašanju, kako se moramo kot stranka in kot skupnost organizirati, da z upravljanjem sprememb ustvarimo socialdemokratsko družbo.

Uvodoma je polno Zeleno dvorano koprskega Obrtniškega doma pozdravil župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, ki je dejal, da stranke sestavpljajo ljudje. “Če so v stranki dobri ljudje, nastanejo dobre ideje in dobri programi,” je poudaril Bržan in zaželel partnerjem v SD uspešno nadaljevanje njene zgodbe.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je spomnil, da je socialna demokracija več kot stoletni boj za človekove pravice, med njimi posebej socialne pravice. “Zato smo še danes vodilni pri boju za socialne pravice, a pred novimi izzivi, kot so podnebna kriza, digitalizacija in tehnološke spremembe, hočemo na novo opredeliti tudi svojo vodilno vlogo za trajnostno, uspešno in povezano družbo.”

V svojem nastopu je izpostavil izhodišča treh programskih paketov: zelenega, socialnega in razvojnega. Po njegovih besedah je potrebno takojšnje ukrepanje proti podnebni krizi, proti uničevanju okolja in naravnih virov ter proti prevladujoči ekonomiji ustvarjanja smeti. Tukaj je poudaril etični vidik, saj “ne smemo prenašati svojih bremen na prihodnje generacije ali druge dele sveta.”

Kot osrednji del razvojnega paketa SD načrtuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj, tako da dosežejo 3% BDP, digitalizacijo in poglabljanje ekonomske demokracije, s katerimi se želi povečati dodano vrednost, produktivnost in prihodnje razvojne možnosti.

“Družba se spreminja, svet se spreminja, a lahko smo uspešni, če upravljamo s spremembami,” pravi Židan. S temi programskimi paketi SD po njegovih besedah Slovenijo pripravlja na prihodnost.

Glavni tajnik mag. Dejan Levanič je pred kongresom, ki bo na novo opredelil tudi organizacijo stranke, spomnil na pomen organizirane, na članstvu utemeljene politične stranke v današnjem času. Tako kot imajo mediji svojo vlogo v demokraciji, imajo stranke nalogo skrbeti za organiziran in vključujoč demokratični proces. “Demokracija mora živeti 365 dni na leto, 7 dni na teden, 24 ur na dan,” je poudaril Levanič. Izpostavil je dva izziva: kako se organizirati ter kako motivirati, aktivirati in vključevati ljudi. Zato je s članstvom predebatiral ključne organizacijske spremembe, predvidene s prenovo statuta, ki bolje vključujejo članstvo, povezujejo stranko s sindikati in nevladnih organizacij.

Zbor socialne demokracije v Kopru se je sklenil z aktivnim pogovorom, na katerem so skupaj s publiko sodelovali dr. Patrick Vlačič, Gregor Strojin, dr. Anja Kopač in Tin Kampl.

“Vse spremembe lahko upravljamo le skupaj. Politika upravlja z države, a to je mogoče le z zaupanjem ljudi. Zato danes prosperirajo preproste, a kratkoročne rešitve, medtem ko se dolgoročni izzivi puščajo ob strani,” je opozorila dr. Anja Kopač, pri tem pa navedla spremembe v socialnih sistemih, kot so pokojninsko, zdravstveno ali zavarovanje za primer brezposelnosti ali oskrbo v starosti. “Če hočemo, da ti sistemi varnosti vzdržijo, potrebujemo rešitve v smeri enotne pogodbe o zaposlitvi in univerzalnega socialnega zavarovanja,” je podarila Kopačeva.

Dr. Patrick Vlačič je opozoril, da ni potrebno biti znanstvenik, da vidiš veliko obremenjevanje narave. “Narava je krhka, mi Primorci pa smo to lahko videli letos poleti, ko zaradi okoljske katastrofe naenkrat nismo mogli piti vode iz pipe, in kjer je oskrba z vodo resen izziv za naprej.” Pozdravil je zeleni zasuk stranke, saj sedanji čas terja nove odgovore in tudi nove poti do ljudi in rešitev, ki jih potrebujejo za svoja življenja.

Mag. Mojca Kleva Kekuš je celoto strankinih namer zaobjela z ambicijo, da “zagotovimo visoko kakovost življenja, zato pa je potrebno povezati vsebino in organiziranost stranke.” V kritičnem nagovoru je pozdravila načrtovane programske in organizacijske spremembe: “Dobro organizirana stranka je potrebna, ker imamo tudi tukaj, na Obali in drugod, dobre ideje in dobre rešitve, med ljudmi in na tem svetu pa živimo z odprtimi srci in odprtimi očmi.”

Tin Kampl je dejal, da je naše osrednje vprašanje “Zakaj?”. Odgovor na to so naše sanje in vizija. To vidi kot najpomembnejši mobilizacijski faktor, da se družba poveže in nagovori mlade, da se povezano nagovori probleme, kot sta prekarnost ali pomanjkanje stanovanj za mlade: “Mladim ljudem moramo zagotoviti prehod na trg dela, stabilne in varne zaposlitve ter dostop do stanovanj, ker odsotnost rešitev ogroža celoten sistem socialne varnosti kot bistva povezanosti naše družbe.”

Gregor Strojin, sicer državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, je opisal svojo življenjsko pot in pri tem kot svoje politično vodilo navedel ambicijo, da bi tudi njegovi otroci imeli enake možnosti, kot jih je imel sam. Opisal je sprejete in načrtovane spremembe na področju pravosodja in ocenil, kako je boljše funkcioniranje pravne države pomembno za pravičnost v družbi: “Če bo prišlo tukaj do rezultatov, bo to koristilo tudi gospodarstvu in ljudem.” Omenil je tudi, da ima Slovenija eno od najbolj naprednih držav, tudi na področju varovanju okolja, a da na mnogih področjih ni sodne prakse. Zato je opozoril na pomen organizirane družbe ljudi, ki se v lokalnih okoljih na praven način borijo za svoje cilje.

Naslednja javna tribuna SD bo na vrsti že v petek, 27. septembra, ob 18. uri v prostorih Hostla v Slovenj Gradcu.

V Ljubljani začetek predkongresne turneje Socialnih demokratov

SD je s posvetom v Ljubljani začela serijo razprav pred novembrskim kongresom. Do tedaj bodo oblikovali izhodišča novega programa in z njim začrtali proces programske prenove, da bo stranka odgovorila na izzive družbe, je pojasnil prvak stranke Dejan Židan. Med osrednjimi vsebinskimi sklopi razprave je navedel zeleni, razvojni in socialni paket.

Bistveno vprašanje prihodnosti skupnosti je po Židanovih besedah, kako izgraditi trajnostno družbo, ki bo odpravljala neenakosti. Družba je namreč po njegovem prepričanju v fazi sprememb, tako okoljskih, ekonomskih, socialnih, političnih, tehnoloških in varnostnih, med temi izzivi pa je treba na novo domisliti vlogo Slovenije znotraj mednarodne skupnosti. “Takšne spremembe so lahko vir groženj, lahko se jih bojimo, lahko pa jih upravljamo,” je poudaril predsednik SD Dejan Židan.

V SD te spremembe naslavljajo s tremi vsebinskimi sklopi, in sicer z zelenim paketom, razvojnim paketom in socialnim paketom, je navedel predsednik SD. V kontekstu prvega sklopa je Židan ocenil, da podnebna kriza nikjer, razen v Sloveniji in v ZDA, ni ideološko vprašanje. Naloga SD je, da tudi v Sloveniji okoljsko oziroma podnebno vprašanje uvrstimo med najpomembnejša. Razprava o podnebni politiki pomeni tudi razpravo o preobrazbi gospodarstva in energetike, razpravo o samooskrbi na vseh področjih našega življenja, je poudaril Židan. Prav tako pa razpravo o okoljski politiki lahko razumemo kot razpravo o etični drži stranke in družbe nasploh.

Med bistvenimi postavkami razvojnega paketa je Židan izpostavil povečevanje sredstev za znanost in razvoj, pa tudi osrednje mesto kulture v slovenski družbi. Ob tem je izrazil zadovoljstvo s četrtkovo potrditvijo zakona o kulturnem evru na vladi. “Vsaka družba si mora postaviti prioritete,” je poudaril prvak SD. Kot je opozoril, je nesprejemljivo, da v Sloveniji živi kar 120.000 upokojencev, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč, in da država še ni vzpostavila solidarnostnega sistema. Tako je med prihodnjimi ukrepi v sklopu socialnega paketa navedel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi bil po njegovi napovedi spisan do konca leta.

Pred programsko-statutarnim kongresom, ki bo 9. novembra v Velenju, se bo v različnih slovenskih mestih zvrstilo še več podobnih posvetov, zadnji bo 25. oktobra v Mariboru. Kot je še napovedal Židan, bodo na kongresu s programskim dokumentom začrtali proces prenove programa, da bo ta ustrezno odgovarjal na izzive sodobne družbe.

Naslednja javna tribuna SD bo na vrsti že v ponedeljek, 23. septembra, ob 18. uri v dvorani Območne obrtno-podjetniške zbornice v Kopru.

Prirejeno po STA.

SD si bo prizadevala za vodilno vlogo pri okoljski in podnebni politiki

SD se aktivno pripravlja na programsko-statutarni kongres, ki bo 9. novembra v Velenju. Prvak SD Dejan Židan napoveduje, da bodo ostali vodilna stranka na področju zagotavljanja socialnih pravic, postati pa želijo tudi vodilni na področju okoljsko-podnebne politike. Sprejeli bodo razvojni, zeleni in socialni sveženj smernic za nadgradnjo programa.

(povzeto po STA)

“Razvojni, zeleni in socialni sveženj so tisto ogrodje, ki bo Sloveniji omogočalo stabilen in trajnostni razvoj,” je na današnjem srečanju z novinarji povedal mag. Dejan Židan. Zeleni sveženj po njegovih besedah temelji na odgovorih glede podnebja, okoljskih ukrepih in na etičnem ravnanju v družbi.

Na področju socialnega programa je Židan kot kratkoročni cilj izpostavil zagotovitev dolgotrajne oskrbe čim prej v tem mandatu. “Dolgotrajna oskrba ni floskula, ni zakonska materija, pač pa sistem, ki ga je treba solidarno financirati,” je pojasnil. Načinov za ureditev sistema je več. Po ocenah SD bi zadostovalo, če bi okoli 1,5 milijona prebivalcev različnih skupin, tudi kmetje in upokojenci, prispevali povprečno 10 evrov mesečno. Tudi pri tem prispevku se sicer SD zavzema za solidarnost glede na prihodek. Poleg tega predlaga, da dolgotrajno oskrbo rešijo skupaj s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno.

Pri programu na področju razvoja v SD poudarjajo, da mora gospodarski razvoj temeljiti na višji dodani vrednosti. Ta pa prinaša potrebo po digitalizaciji, je povedal Židan in spomnil, da so pobude za digitalni razvoj Slovenije že prisotne v političnem prostoru.

S spremembo statuta na kongresu pa želi SD več soodločanja v okviru stranke omogočiti svojemu članstvu, nevladnim organizacijam in sindikatom. Kongres SD ne bo volilni, a je do Židana iz stranke neuradno slišati tudi kritike. Vendar je predsednik SD danes spomnil, da je bil pred slabim letom izvoljen z “neverjetno visoko podporo”, ki jo čuti še vedno. Pomembno mu je, da je vodstvo stranke osvojilo njegov pogled pri razvoju stranke.

Dotaknil se je tudi nekaterih aktualnih političnih zadev in med drugim ponovil željo, da pet koalicijskih strank in Levica delujejo do konca mandata. Glede špekulacij, da imajo nekateri v vladi željo po predčasnih volitvah, pa je Židan posvaril, da naš sistem ne omogoča, da bi kar imeli izredne volitve, če bi kateri od strank v vladi zaradi javnomnenjskih anket to zelo ustrezalo. Po njegovem mnenju vse stranke v koaliciji vedo, da morebitni odhod premierja ne bi pripeljal do izrednih volitev, pač pa bi verjetno dobili desno vlado.

Po ocenah SD je obstoj koalicije do rednih volitev odvisen tudi od gospodarskih razmer. Če se bo ohlajanje gospodarstva še povečalo, bodo stranke po Židanovih besedah morale na svoja pleča prevzeti tudi bremena nepopularnih ukrepov. “Ne vem, če so vse stranke v tej koaliciji na to pripravljene,” je dejal.

Z novimi vlaganji za pospešen razvoj kulture

Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. Minister za kulturo mag. Zoran Poznič je ob sprejemu izrazil zadovoljstvo, da se bo z novimi vlaganji zagotovil pospešen razvoj na področju kulture. »Kulturno polje je popolnoma podhranjeno, to je način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo,« je izpostavil Poznič in dodal, da gre tudi za politično zavezo iz aktualnega koalicijskega sporazuma.

Od leta 2009 smo beležili upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato je Ministrstvo za kulturo pripravilo predlog zakona, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna.

»Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,« je o bistvenih prednosti novega zakonodajnega predloga povzel Poznič.

Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. »Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,« še o pomembnih razlogih za sprejem predloga zakona povedala državna sekretarka Culetto.

Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021 – 2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove.

Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin. S predlaganim zakonom pa Socialni demokrati tudi izpolnjujejo obljubo o Samozavestni Sloveniji.

Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti. 

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom SD bo tako, v obdobju od leta 2021 do leta 2027, zagotovilo 122.600.000 € v skladu z javno finančnimi zmožnostmi države, omogočeno pa je tudi dopolnjevanje sredstev z donacijami.

Pobudi Matjaža Nemca za večjo aktivnost zunanje politike pri zaščiti slovenske manjšine v Italiji

Participacija slovenskih političnih predstavnikov v državah, kjer naše državljanke in državljani uživajo status uradno priznane manjšine, je prevečkrat zapostavljeno vprašanje. Prav ob napovedih zakonodajnih in ustavnih sprememb v sosednji Italiji, ki bodo v pomembnem deležu narisale novo sliko prihodnje politične ureditve v tej sosednji državi, s tem pa tudi na novo postavile možnosti ali manke soodločanja naših predstavnikov v politikah Italije, je pomembno, da slovenska zunanja politika naredi vse v svoji moči, da status slovenskih manjših ter izhajajoč iz tega uresničevanje pridobljenih pravic postavi med ključne prioritete svojega delovanja.

Na ministra za zunanje zadeve dr. Mira Cerjarja je tako predsednik Odbora za zunanjo politiko in poslanec SD Matjaž Nemec na seji odbora DZ pristojnega za zunanje zadeve naslovil dve pobudi. ”Ob tem ne gre pozabiti, da ima Italija po vseh političnih pretresih novo vlado, zato je sedaj čas, da slovenska zunanja politika v polni meri preko pogovorov in delovnih srečanj z italijanskim zunanjim ministrom pristopi k (so)oblikovanju predlogov, ki bodo preko sprememb ustave, kasneje še volilne zakonodaje pripomogli k izboljšanju statusa slovenske manjšine v Italiji in ponudili možnost boljših rešitev pri vprašanjih, ki se nanašajo na življenje državljanov Slovenije v Italiji,” uvodoma pojasnil Nemec.

Na seji je Nemec na ministra dr. Cerarja naslovil pobudo za revitalizacijo regionalizacije, ki jo smatra kot enega najpomembnejših orodij za soočenje s temeljnimi izzivi, ne samo med Slovenijo ter Italijo, temveč širše. ”Še več, sam regionalizacijo smatram kot najbolj perspektivno priložnost Evropske unije glede problematike naraščajočih nacionalizmov,” je poudaril.

Spomnimo, Slovenija je ena izmed redkih držav Evropske unije, ki je zaradi svoje lege, zgodovinskih dogodkov in sled tega skupaj svojevrstnih specifik, vključena v kar tri od štirih makro regij, pojasnjuje novogoriški poslanec SD. ”Ta status je za nas pomembnem tako z vidika politične, ekonomske in kulturne povezanosti s širšo regijo, ponuja pa nam tudi možnost naslavljanja ostalih držav za pristop k bolj intenzivnemu pogovoru za regionalizacijo, ki že v svoji naravi presega nacionalne meje v vseh pogledih. To je še posebej pomembno ta čas, ko zaradi nerazrešenega vprašanja migracij, tudi v Evropski skupnosti, temelječi prav na temeljnih postavkah prostega pretoka ljudi, kapitala, storitev in blaga, meje v veliki meri botrujejo političnim, s tem pa tudi ekonomskim in socialnim težavam unije,” je še izpostavil na seji odbora DZ Nemec.

mag. Meira Hot z odločno namero proti uporabi in prodaji pirotehničnih izdelkov

Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot se je na Komisiji DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti odzvala na peticijo za prepoved pirotehničnih izdelkov. Meira Hot je namreč tekom zadnjega leta preko poslanskih pobud in vprašanj pristojne pozvala k ureditvi tega področja na način, da se zavoljo vseh škodljivih in nevarnih posledic prodaja in raba pirotehničnih sredstev prepove.

Prvo pobudo glede te vsebine je vložila še preden je civilna iniciativa pripravila peticijo, katere podpisnica je tudi poslanka. Slednja je poudarila, da je v družbi zaznati pozitivne premike v nameri, da se to področje uredi. Tako gre po njenem velika zahvala tudi pobudnikom peticije, “za trud pri ozaveščanju in podpori za zakonodajne spremembe”.

Mag. Meiro Hot žalosti, da te namere ne sprejema in zazna Ministrstvo za notranje zadeve, katerega mnenje je, da ni potrebe po spremembah. “S čimer se nikakor ne morem strinjati in bom vztrajala pri spremembi zakonodaje, ker mislim, da je le ta absolutno potrebna,” je odločna.

Med številnimi motivi za prepoved je poslanka izpostavila negativni vpliv pirotehnike na zdravje ljudi in živali, hude poškodbe, ki se žal končajo tudi z invalidnostjo, nešteto psiholoških posledic, strahu … “Z uporabo teh sredstev posameznike omejujemo in ogrožamo svobodo gibanja in z dovoljenjem uporabe teh sredstev ogrožamo tudi nekatere osebnostne pravice. Veliko nas je, ki se zaradi strahu pred pokanjem petard v decembrskem času večinoma zadržujemo doma oziroma v zaprtih prostorih,” je izpostavila, ob tem pa po njenih besedah ne gre zanemariti tudi izjemno škodljivih posledic kemikalij, ki se v obliki nanodelcev ob eksploziji pirotehnike spuščajo v zrak, in so še posebej škodljive za bolnike, otroke in nosečnice ter negativno vplivajo na okolje.

“Iz javno dostopnih podatkov Agencije RS za okolje je razvidno, da koncentracije trdnih delcev v ozračju vsako leto na prehodu v novo leto večkrat presežejo dovoljeno dnevno mejo onesnaženosti. Ob tem je potrebno poudariti, da merilne postaje Agencije RS za okolje niso postavljene v ožjih središčih mest, torej so lokalne koncentracije na lokacijah bližje množični uporabi pirotehnike v starih mestnih jedrih še veliko večje,” je opozorila.

Zaradi navedenega je Agencija za okolje Republike Slovenije leta 2017 vsem občinam poslala poziv, naj se zaradi zdravja prebivalcev in zmanjšanja onesnaženja odpovedo organiziranim ognjemetom. Poslanka ob tem pričakuje, da se bodo tudi občine, ki ne sledijo tem priporočilom, zavoljo neprimerno daljšega seznama negativnih posledic kot morebitne nekajminutne atraktivnosti dokončno odpovedale tej praksi.

“Skrajni čas je, da v naši družbi prepovemo prodajo, preprodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov. Četudi v Evropski uniji popolne prepovedi ni, je to le še razlog, možnost in odgovornost več, da našo pobudo naredimo za vseevropsko, da v Sloveniji prvi prepovemo rabo pirotehničnih izdelkov, tako kot je Avstrija prva v Uniji prepovedala uporabo herbicida glifosata,” je zaključila poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot.