Novice o stališčih in dejavnosti Socialnih demokratov.

Čas je za prepoved prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov

Poslanka SD Meira Hot ob obravnavi Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih zaradi škodljivih in nevarnih učinkov za ljudi, okolje in živali predlaga prepoved prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov.

Za večjo varnost v primeru brezposelnosti, hitrejšo aktivacijo in omejevanje prekarnega zaposlovanja

Sprememba Zakona o urejanju trga dela prinaša višje nadomestilo za brezposelnost, hitrejšo aktivacijo, spodbude za podaljšanje delovne aktivnosti starejših in omejevanje prekarnega zaposlovanja.

Soniboj Knežak o spremembah pokojninske zakonodaje

Pokojninska zakonodaja: Pravi koraki v pravo smer, a ključni izzivi ostajajo

Socialni demokrati podpirajo spremembe pokojninskega zakona, ki prinaša višji odmerni odstotek, izboljšuje položaj prejemnikov najnižjih pokojnin in spodbuja nadaljevanje dela ob izpolnjenih upokojitvenih pogojih.

EU razglasila izredne podnebne razmere

Na predlog socialistov EU razglasila podnebne izredne razmere

Evropski parlament je danes na predlog S&D razglasil podnebne izredne razmere. Tanja Fajon je ob tem dejala, da je to pomemben korak, da se v EU organiziramo za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje.

Matjaž Han

Matjaž Han: Centralna banka naj oceni smiselnost zaostrovanja kreditiranja prebivalstva

Parlamentarni odbor za finance je na predlog SD in koalicije sprejel priporočila Banki Slovenije, da ponovno oceni sorazmernost sprejetih ukrepov, s katerimi zaostruje kreditiranje prebivalstva.

Progresivna lestvica za zdravstveno dajatev

Pravična progresivna lestvica za zdravstveno dajatev: Vsak po svojih močeh

SD predlaga progresivno lestvico za plačilo nove zdravstvene dajatve, po kateri bo njena višina odvisna od dohodka. Tisti z večjimi dohodki bodo plačali več, tisti z manjšimi manj.

Zoran Poznič: Zagotavljamo pospešen razvoj kulture

Državni zbor je sprejel Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. »Z novimi vlaganji želimo pospešiti razvoj na področju kulture,« je ob sprejemu poudaril minister za kulturo mag. Zoran Poznič ter dodal, da je kulturno polje popolnoma podhranjeno, sprejet zakon pa je po njegovih besedah način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo, kar je tudi zaveza v aktualnem koalicijskem sporazumu. »Slovenski jezik mora biti konkurenčen v digitalnem okolju, ohraniti moramo najbolj ogroženo kulturno dediščino in prav vsem državljankam in državljanom omogočiti še večjo dostopnost do kulturnih dobrin,« je še izpostavil Poznič.

Od leta 2009 beležimo upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato so na predlog kulturnega ministra mag. Zorana Pozniča poslanke in poslanci sprejeli Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna. »Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,« je o bistvenih prednosti nove zakonodaje povzel Poznič.

Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. »Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,« še o pomembnih razlogih za sprejem zakona povedala državna sekretarka Culetto.

Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021–2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove. »Zavedamo se, da sredstva, ki jih bo zagotavljal zakon vsekakor ne bodo zadostovala za obnovo vseh kulturnih spomenikov v državi, saj so sredstva namenjena le za nujne investicije, ki so posledice podhranjenosti kulturnega polja v preteklosti,« je še pojasnil Poznič.

Sredstva državnega proračuna bodo namenjena za naslednje programe:
1. Sanacija najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov v lasti Republike Slovenije ter v lasti lokalnih skupnosti in drugih pravnih ter fizičnih oseb;
2. ureditev osnovnih prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode s področja kulture katerih ustanoviteljica je država ali lokalna skupnost;
3. podpora razvoju sodobnih knjižničnih storitev v potujočih knjižnicah, s sofinanciranjem nakupa ali obnov bibliobusov;
4. ohranjanje in obnova najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter trajna hramba digitalnih kulturnih vsebin;
5. gradnja najbolj ogroženih gradnikov infrastrukture za slovenski jezik v digitalnem okolju;
6. zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske in nevladne kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti;
7. odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Obdobje enega leta pred vzpostavljenim financiranjem bo omogočalo pripravo kakovostnih javnih razpisov in javnih pozivov. Investitorji, ki bodo lahko na podlagi zakona pridobili sredstev za sofinanciranje projektov, bodo imeli čas za pripravo projektov, pripravo dokumentacije, kot je dokumentacija za izvedbo gradbenih del, ureditev avtorske pravice in sorodnih pravic ter bodo lažje zagotavljali zaključno finančno konstrukcijo.

Zakon zagotavlja sredstva po slednji časovnici:
2021 9.300.000,00
2022 12.950.000,00
2023 21.450.000,00
2024 22.350.000,00 
2025 22.350.000,00 
2026 22.850.000,00 
2027 11.350.000,00 
skupaj 122.600.000,00

Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin.

Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti.

Kongres SD

Kongres SD: Pogled v zeleno prihodnost

Socialni demokrati so na 12. kongresu v Velenju v središče svojih politik in prioritet delovanja postavili varovanje okolja, boj proti podnebnim spremembam in pravičen prehod v nizkoogljično družbo.

Kot so zapisali v programu Pripravljeni na prihodnost “podnebne spremembe, globalno segrevanje, otoki odpadkov sredi oceanov, suše, poplave in lakote, ki v beg silijo desetine milijonov ljudi, so katastrofični simptomi slabega upravljanja držav v kapitalistični družbi, ki dopušča revščino, neenakost, podrejenost ljudi in okolja kapitalu, interesom in brezbrižnemu hedonizmu peščice ljudi, ki v družbeni solidarnosti in enakih možnostih za vse, vidijo predvsem omejitve lastnega neskončnega bogatenja. Na račun okolja in ljudi. To zgodovinsko krivico je potrebno končati. Ni Planeta B.” 

Ob napredni solidarnosti in zavezanosti razvojnim politikam, so Socialni demokrati tako v Velenju, ki je primer dobre prakse sanacije močno degradiranega okolja in primer dobre prakse uvajanja alternativnih energentov, odprli novo poglavje svojega delovanja, katerega jedro tvorijo nova zelena politika, solidarnost in razvoj. 

Na panelu Pogled v #zeleno prihodnost je osrednja pozornost veljala podnebni krizi. Segrevanje ozračja je namreč velika grožnja, ki zahteva korenite spremembe načinov, kako živimo, kako se oskrbujemo z energijo in dobrinami ter kako potujemo. O podnebnih spremembah, razogljičenju energetike, mobilnosti in načina življenja, pa tudi o biodiverziteti in krožnem gospodarstvu so na dinamičnem panelu z moderatorjem Matevžem Frangežem spregovorili podpredsednik stranke Matjaž Nemec, predstavnica Greenpeace Nina Štros, nekdanji župan Maribora in nekdanji državni sekretar za energetiko Boris Sovič, direktor Elesa Aleksander Mervar, generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec, vodja strankinega strokovnega sveta za okolje Tanja Bolte ter Miha Butara s Slovenskih železnic. Panel je v polemični razpravi identificiral nekaj skupnih imenovalcev, pa tudi prepad med energetskim in podnebnim realizmom.

 “Imamo znanje, potrebujemo zagon. Investirajmo v prihodnost,” so še sporočili Socialni demokrati na 12. Kongresu

Celotna fotogalerija kongresa.

Dr. Jernej Pikalo

Jernej Pikalo: UNESCO center za umetno inteligenco bo v Sloveniji

Minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo je po potrditvi, da bo prvi globalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca dobil sedež v Ljubljani, dejal, da smo “lahko ponosni, ker ne samo, da lahko tekmujemo, ampak smo lahko vodilni”. Za izgradnjo regionalnih centrov po slovenskem vzoru se po njegovih besedah že zanimajo različne države, tudi Kitajska.

Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) bo Slovenija predvidoma ustanovila v začetku leta 2020, ko bo podpisan sporazum o ustanovitvi med Unescom ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.

Pri vzpostavitvi centra bo država tesno sodelovala z Institutom Jožef Stefan (IJS), ki je tudi nosilni inštitut centra. Država bo po besedah ministra Pikala namreč “pravzaprav samo pomagala pri tem, da bo tak center lahko ustanovljen”. Že pred samo ustanovitvijo pa se med različnimi državami in mednarodnimi institucijami kaže veliko zanimanje za sodelovanje s centrom, med drugim se je na Slovenijo že obrnilo tudi nekaj držav, ki bi rade ustanovile svoje regionalne centre po vzoru IRCAI.

“Ker je to vprašanje človeštva, ključnih dilem prihodnosti, pravzaprav vse države delajo na tem. Pogovore smo imeli s Švico, ki ustvarja sklad za razvoj umetne inteligence, pogovarjali smo se tudi z ZDA. Za bodoče regionalne centre pa je bilo po mojem vedenju izraženo zanimanje Združenih arabskih emiratov in Kitajske,” je pojasnil dr. Pikalo.

IRCAI bo namenjen zagotavljanju odprtega in preglednega okolja, ki bo poleg raziskav in razprav na področju umetne inteligence deležnikom po vsem svetu zagotavljalo tudi javno-politično podporo pri pripravi usmeritev in akcijskih načrtov na področju umetne inteligence.

Po Pikalovih besedah je tako zelena luč za center veliko “priznanje za slovenske znanstvenike, ne samo na področju umetne inteligence, ampak na splošno na področju visokih tehnologij” in je plod dolgoletnega sodelovanja Slovenije z Unescom na področju visokih tehnologij. “S tem se Slovenija postavlja na zemljevid najbolj globalno prepoznanih in naprednih držav na področju umetne inteligence,” je še izpostavil minister in podpredsednik vlade dr. Jernej Pikalo.

Andreja Katič

Andreja Katič: Uveljavitev načela “DA JE DA” v opredelitvi kaznivih dejanj spolnega nasilja

Ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič je na posvetu o preprečevanju in ustavljanju spolnega nasilja dejala, da se v spremembi kazenskega zakonika zavzema za uveljavitev modela DA je DA, ki terja partnerjevo jasno soglasje k spolnemu aktu in kot kaznivo opredeljuje vsako spolno ravnanje brez nedvomnega soglasja obeh partnerjev.

Katičeva je na posvetu, ki sta ga organizirala Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani in Društvo za nenasilno komunikacijo v okviru mednarodnih dni boja proti nasilju nad ženskami, poudarila, da je pomembno, da je zakonodaja glede tovrstnih občutljivih in hkrati nesprejemljivih in zavržnih dejanj nedvoumna in jasna. V okviru priprave sprememb kazenskega zakonika se jim je zastavilo vprašanje, ali je slovenski model spolnega kazenskega prava sploh še primeren. Izkazalo se je namreč, da model prisile, kot zaenkrat velja, spregleda celo vrsto potencialnih situacij, do katerih lahko pride v posameznih primerih.

Tudi pogled čez mejo pokaže, da se v vse več državah opušča model prisile in se ga nadomešča z drugimi modeli, s ciljem bolje zavarovati spolno avtonomijo posameznika, pri tem pa je Andreja Katič opozorila na primer v Kopru, ko je moški posilil družinsko prijateljico, ko je ta zaspala, a ga višje sodišče ni obsodilo posilstva. Zato je spomnila, da sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in na njej temelječa Istanbulska konvencija namreč postavljata zahtevo, da države podpisnice v svoje inkriminacije na tak ali drugačen način pomembno vključijo vprašanje soglasja. S spremembami zakonika pa želijo odpraviti pridržke Slovenije h konvenciji.

Preden pa na ministrstvu sprejmejo končno odločitev glede prihodnje ureditve kaznivega dejanja posilstva in drugih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, so se odločili za temeljito analizo, saj se sprememb oziroma dopolnitev tako pomembnega vprašanja ne gre lotevati na hitro in brez premisleka. Celovito študijo so v sredini meseca novembra že prejeli in da jo ravno v teh dneh intenzivno preučujejo, je dejala Katičeva. “Zaenkrat, po hitrem pregledu, lahko povem, da je bilo v okviru študije ugotovljeno, da iz veljavnega zakonskega modela prisile izpadejo primeri, ko gre za hitrost storilca, ki izrabi presenečenje žrtve, in tudi primeri, ko žrtev sicer zavrača spolno dejanje ali se z njim ne strinja, ampak se iz različnih razlogov fizično ne upira ali se ne upira dovolj. In to pomanjkljivost bo treba nasloviti v okviru priprave sprememb kazenske zakonodaje,” je napovedala.

V Društvu za nenasilno komunikacijo pa so poleg koprskega primera opozorili tudi na primer družinskega zdravnika, ki je bil spoznan za krivega spolne zlorabe mladoletnice, a bo lahko še naprej opravljal zdravniški poklic. Mariborskemu zobozdravniku, ki je spolno zlorabil bolnici, je sodišče izreklo pogojno kazen eno leto zapora s preizkusno dobo treh let, naštevajo v društvu in dodajajo, da je zobozdravnik v času kazenskega postopka je celo napredoval in še vedno opravlja svoje delo.

(Prirejeno po STA)