»Nihče ne more opravljati dela v skladu z najvišjimi poklicnimi standardi, če ni varen. To velja tudi za novinarje. Nasilje, nadlegovanje in ustrahovanje, usmerjeno proti novinarjem in pogosto tudi njihovim svojcem, ne povzročajo samo strahu med njimi, temveč nezaupanje in negotovost znotraj celotne družbe.«
Ne glede na padec vlade, boj proti nasilju v družini in pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ostaja nesporna prioriteta dela ekipe ministrice Katič.
Predsedstvo SD je obravnavalo aktualne politične zadeve, predvsem pa razpravljalo o prioritetah ministrstev pod vodstvom Andreje Katič, mag. Zorana Pozniča in dr. Jerneja Pikala v letu 2020. Predsednik SD mag. Dejan Židan je ocenil, da ministri SD vodijo s spreminjanjem stvari na bolje, za državo in za ljudi. “To ambicioznost pa pričakujemo tudi od drugih,” pravi Židan.
Nova Bela knjiga o izobraževanju bo odgovorila na ključne izzive prihodnosti: digitalizacijo, globalizacijo, demografske spremembe in klimatsko krizo, je izpostavil Pikalo.
Poslanec SD Soniboj Knežak je slovenski vladi predlagal, da država s sistemsko podporo pomaga projektu zbiranja in razdeljevanja donirane hrane. Vlada se je odzvala pozitivno in obljubila sodelovanje in podporo.
Vlada je na predlog ministra Pozniča določila višjo dnevno nadomestilo za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas.
Politično dogajanje zadnjih dni je zaznamoval predlog kandidature dr. Angelike Mlinar za ministrico za kohezijo. Kandidatka je bila v torek zaslišana pred pristojnima odboroma za gospodarstvo in Evropske zadeve, kjer pa so bolj kot vsebina prihodnjega dela ministrstva in vizija kandidatke za reševanje ključnih problemov črpanja evropskih sredstev, v ospredje prihajale nacionalistične in žaljive izjave, praktično iz vseh opozicijskih strank. Po prepričanju Socialnih demokratov tovrsten diskurz ni samo politično motivirana diskreditacija kandidatke osebno, njenega dobrega imena, strokovnih kompetenc ter bogatih delovnih izkušenj, temveč tudi tudi pokazatelj »stanja duha« dela opozicije v odnosu do Slovencev, živečih v zamejstvu.
Socialni demokrati so pričakovali, da bodo vsaj ob obravnavi predloga na seji Državnega zbora, na kateri je bila dr. Angelika Mlinar s tesno večino tudi imenovana za ministrico, poslanke in poslanci sledili minimalni kulturi govora, do katere imajo pravico vsi, ne glede na naša prepričanja, stališča in ne nazadnje tudi morebitne predsodke. Žal se pričakovanje SD ni izpolnilo. Zato so z jasnimi stališči ob obrazložitvi glasu poudarili, da žaljivkam in diskreditacijam v Državnem zboru ni mesta.
Poslanec Soniboj Knežak je v obrazložitvi glasu za podporo kandidatki poudaril, da bi poslanke in poslance morala pri tako pomembni razpravi o vsebini, ki je za Slovenijo v luči prihajajoče nove finančne perspektive še kako pomembna, zanimati predvsem kompetence in vizija kandidatke. »Doktorica pravnih znanosti Angelika Mlinar je Koroška Slovenska, z veliko izkušnjami, ki segajo vse od njene izvolitve v Deželni, kasneje tudi Zvezni, pa v Evropski parlament, leto dni pa je bila tudi generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev,« je povzel. Kljub bogati beri izkušenj kandidatke je ugotovil, da je poslance na zaslišanju zanimalo vse prej kot to.
»Potni stroški iz Dunaja do Ljubljane, njeno fotografiranje pod sliko Che Gevare in doktorat iz študija ženskih pravic so po mnenju nekaterih poslancev ključne zadeve, zaradi katerih dr. Mlinarjeva po njihovem ne more biti dobra ministrica, « je povedal Knežak. Vprašanja o njenem poreklu pa so po njegovem presegla vse meje dobrega okusa, ko tovrstne debate, kot je povedal Knežak, najdemo v trideseterih letih prejšnjega stoletja, »ki so svet pripeljale žal tudi do druge svetovne vojne,« je bil jasen.
»Zgrožen sem in me jezi, ker ne morem verjeti, da se lahko to tudi dogaja v slovenskem parlamentu,« je kritično povzel, saj je prepričan, da se lahko naše državljanke in državljani upravičeno zgražajo nad nivojem tovrstne politične (NE!)kulture. »Poniževanje nekoga, ki je prišel z namenom resnega dela na odgovornem področju kohezije, na način, da ga sprašujemo, ali je ali ni »pravi Slovenec«, je sramota, je zaključil Soniboj Knežak, ki je v odgovorih dr. Mlinarjeve z zaslišanja prepoznal dobro strokovno podlago za njeno delo kot ministrice, odgovorne za kohezijo.
V začetku letošnjega leta je poslanec SD in predsednik Odbora DZ za zunanje zadeve Matjaž Nemec na zunanjega ministra naslovil poslansko vprašanje in pobudo o skrbi države za ohranjanje kulturne dediščine v Egiptu. Ta severnoafriška država je namreč izjemnega pomena za del slovenske kulturne dediščine, saj je v njej svoj pomemben pečat pustil arhitekt slovenskega rodu Anton Laščak, bila pa je tudi pribežališče več tisoč primorskih deklet in žena, ki so kot dojilje, kuharice in gospodinje delale pri premožnih družinah v Aleksandriji, pa tudi v ostalih egiptovskih mestih, je izpostavil Nemec.
Tako je Nemec predlagal, da Ministrstvo za zunanje zadeve sprejme in izvede vse ukrepe, potrebne za ohranjanje dediščine aleksandrink v Egiptu, vključno s finančno podporo ohranjanju in vzdrževanju spominskih plošč našim rojakom in rojakinjam, pokopanih na pokopališčih Kaira in Aleksandrije. Prav tako je ministra vprašal o načrtih in aktivnostih za prepoznave in širše slovenske dediščine naših rokajkov, ki so delovali izven naših meja, še posebej dela arhitekta Antona Laščaka. Med drugim je Nemca zanimala namera, da se arhitektove posmrtne ostanke prenese v italijansko Gorico.
Nemec z odgovoroma Ministrstva za zunanje zadeve ni zadovoljen, saj dvomi, da so aktivnosti ministrstva, da se ohrani izjemna dediščina naših rojakov v Egiptu, zadostne. Zato je v pričetku marca letos na redni seji Državnega zbora ponovno povprašal o aktivnostih ministrstva glede navedene vsebine, glede katere je minister med drugim povedal, da sta se Slovenija in Italija sporazumeli v rešitvi, da bi obe skrbeli za grob Antona Laščaka v Egiptu, da je Ministrstvo za zunanje zadeve za to pripravljeno prispevati finančna sredstva, prav tako je ta sredstva pripravljeno prispevati za ohranitev kulturne dediščine aleksandrink v Egiptu.
Minister za zunanje zadeve je na seji odbora v odgovoru izpostavil, da je naše veleposlaništvo v Egiptu “z latinskim pokopališčem sklenilo dogovor, da se spominska plošča, ki jo je pred 11 leti v Kairu poklonila občina Nova Gorica v spomin pokopanim Slovenkam in Slovencem, namesti na eno od grobnic. Veleposlaništvo je za omenjeno grobnico podpisalo sporazum o plačilu najemnine za 10 let in že začelo z obnovitvenimi deli. Obnova grobnice naj bi bila predvidoma zaključena še pred koncem letošnjega leta (2019).” Po navedbah oskrbnika pokopališča so v grobnici pokopane tudi Slovenke, čeprav na grobnici ni več tabel z napisi, je še poudaril minister in povzel, da je veleposlaništvo je plačalo prenovo grobnice, ki je bila zaključena pred dobrim tednom dni, v začetku decembra 2019, sredstva za najem in prenovo, skupaj nekaj manj kot 1.500 evrov, pa je zagotovilo Ministrstvo za kulturo pod vodstvom ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča.
Za vzdrževanje spomina Veleposlaništvo Kairo sicer načrtuje uvedbo redne letne komemoracije in polaganja venca, predvidoma 15. septembra, na dan vrnitve Primorske matični domovini, ker so bile Slovenke – bolj znane kot Aleksandrinke, četudi jih je mnogo delalo tudi v Kairu – in večina Slovencev v Egiptu iz Primorske, je še poudaril zunanji minister.
Ob imenovanju v komisijo, ki sta jo ustanovila UNESCO in Mednarodna telekomunikacijska zveza, je Pikalo poudaril, da si bo prizadeval za nadaljnjo širitev širokopasovnih povezav, saj je to korak dlje za to, da bo znanje kot javno dobro dostopno vsemu človeštvu.
SD predlaga progresivno lestvico za plačilo nove zdravstvene dajatve, po kateri bo njena višina odvisna od dohodka. Tisti z večjimi dohodki bodo plačali več, tisti z manjšimi manj.
