Židan na podnebnem posvetu: “Podnebna kriza zahteva resno ukrepanje!”

Danes v Državnem zboru poteka druga razprava v seriji dogodkov »Soglasje za prihodnost«, s katerimi želi predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan parlament utrditi kot središče javne razprave o najpomembnejših družbenih vprašanjih. Na posvet z naslovom »Podnebni dogovor«, ki ga Državni zbor organizira skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, Slovensko akademijo znanost in umetnosti ter Umanotero, se je prijavilo veliko število udeležencev iz politike, znanosti, gospodarstva in nevladnih organizacij.

Mag. Dejan Židan je v uvodu današnjega posveta dejal, da je polna Velika dvorana dokaz za to, da se v Sloveniji vedno bolj zavedamo problematike podnebnih sprememb in da smo kot družba odločeni tudi ukrepati. Pri tem je poudaril, da »podnebje našega planeta ni stalnica, a se v človeški zgodovini še nikoli ni spreminjalo tako hitro, kot zdaj. Segrevajo se tla, ozračje, reke in morje. Talijo se ledeniki, gladina morij se zvišuje. Pri tem pa Slovenija ni izjema, o čemer, na primer, pričajo izmerjene spremembe temperature, ki so zaradi naše lege celo večje kot v svetovnem povprečju.«

Pri tem je spomnil, da je vzrok segrevanja jasen. Človeštvo je tisto, ki s svojo dejavnostjo spreminja sestavo ozračja in lastnosti površja do te mere, da se je energijsko ravnovesje na površini Zemlje spremenilo. Pri tem je Židan prepričan, da niso jasni samo vzroki, ampak tudi rešitve: »Poglavitna rešitev je gotovo opuščanje rabe fosilnih goriv, pa zaustavitev sečnje gozdov in zmanjšanje dodatnih izpustov v kmetijstvu z živinorejo. K zmanjšanju izpustov lahko pomembno pripomoremo z manj potrošniškim življenjskim slogom in z različnimi pristopi k zmanjšanju rasti svetovnega prebivalstva. Za uspeh pa je nepogrešljiva tudi učinkovitejša raba energije, ki je možna povsod: pri industrijskih postopkih, v stavbah, prometu, pri pridelavi hrane in prehranskih navadah.«

Pri tem je Židan izpostavil tudi številne etične razmisleke o pravičnosti, odgovornosti in solidarnosti, ki jih sprožajo vzroki in posledice podnebnih sprememb. Slednje so namreč izrazito nepravične. Povzročili so jih bogati, posledice pa nosijo predvsem revni, ki se bodo nanje tudi težje prilagajali. »Najbolj tragično pa je, da bodo največje breme posledic podnebnih sprememb nosili današnji mladi in še nerojeni otroci. Tisti torej, ki niso prav nič krivi za izpuste toplogrednih plinov. Tisti, ki danes ne morejo sodelovati pri mednarodnih podnebnih pogajanjih in pri oblikovanju političnih ter gospodarskih odločitev.«

V nadaljevanju je Židan opozoril, da se Slovenija po kazalnikih in mnenjih stroke s podnebnimi spremembami ne spopada dovolj uspešno. Tako še nismo uspeli pomembneje povečati deleža energije iz obnovljivih virov, od leta 2014 dalje pa emisije toplogrednih plinov celo povečujemo, slovenski energetski in podnebni načrt pa je med vsemi državami Evropske unije označen za daleč najmanj ambiciozen.

Zato je pozval, da skupaj, v sodelovanju politike, znanosti in civilne družbe, Slovenija nadoknadi zamujeno: »Zadnji čas je, da v problematiko zagrizemo z odkritim dialogom in z iskanjem konstruktivnih rešitev, predvsem pa z vso resnostjo, ki jo podnebna kriza zahteva. Zaradi današnjega dogodka jutrišnji dan sicer ne bo bistveno drugačen, verjamem pa, da bo s tem narejen pomemben korak v smeri okoljsko odgovornejšega ravnanja in vedenja.«

Pikalo: Program Aleša Debeljaka za kroženje in ne beg možganov

Slovenija se želi povezovati s slovensko pametjo po svetu in našim raziskovalcem v tujini omogočiti možnosti za vrnitev ter nadaljevanje raziskovalnega dela v Sloveniji, zato je minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo danes javnosti predstavil program Aleša Debeljaka za povezovanje slovenskega znanja in inovacij, poimenovan tudi Slovenija misli / Slovenian Minds. Program je okvirno vreden 1.200.000 evrov letno.

Program, ki ga je Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport pripravilo skupaj z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), omogoča raziskovalcem, ki delujejo v tujini, vključitev v delovno razmerje na raziskovalnih organizacijah doma. Program je namenjen raziskovalcem vseh znanstvenih ved, izvajal pa se bo s pomočjo vsakoletnih javnih razpisov za raziskovalne projekte. S tem projektom želi država po načelu kroženja možganov omogočiti slovenskim raziskovalcem v tujini vrnitev v Slovenijo in nadaljevanje raziskovalnega dela v Sloveniji. Pri nastajanju projekta so sodelovali tudi društvo Mlada akademija, društvo v tujini izobraženih Slovencev in Ameriško – slovenska znanstvena fundacija (ASEF).

Minister dr. Jernej Pikalo je dejal, da s tem Slovenija končno uveljavlja princip kroženja možganov, ki bo slovenskim raziskovalcem po svetu omogočil vrnitev in nadaljevanje raziskovalne poti v Sloveniji: »Sedaj pa končno s konkretnim projektom omogočamo raziskovalcem vrnitev v slovenski akademski prostor, s tem pa uveljavljamo načelo kroženja možganov. Nič ni narobe, da gre slovenska pamet v svet, pomembno je, da ji omogočamo vračanje in zlitje z akademskimi, raziskovalnimi in inovacijskimi procesi doma.«

S tem pa se po ministrovih besedah tudi uresničuje vizija Slovenije kot vrhunskega raziskovalnega, znanstvenega in inovacijskega prostora. »Pri tem ne gre le za to, da se slovensko znanje vrača domov. Gre tudi za to, da je to znanje oplemeniteno z izkušnjami in trendi v tujini, zato se s tem celoten raziskovalni prostor bolje vključuje v globalne raziskovalne in inovacijske tokove.«

Program, ki ga bo izvajala ARRS, je poimenovan po Alešu Debeljaku, slovenskemu pesniku, esejistvu, prevajalcu, uredniku, kritiku in sociologu kulture, ki je umrl v prometni nesreči v začetku leta 2016. Državni sekretar dr. Jernej Štromajer je na predstavitvi programa dejal, da “država v partnerstvu z društvi in fundacijo na ta način zagotavlja konkretne spodbude za vrnitev slovenskih raziskovalcev iz tujine. Omogočiti želimo mladim raziskovalcem, doktorjem znanosti, da se reintegrirajo v slovenski znanstveno – raziskovalni prostor, da se vrnejo domov in tako okrepijo tudi inovacijski in raziskovalni naboj domačih institucij.”

Dejstva o dodatku za delovno aktivnost

Socialni demokrati nasprotujemo ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, saj tudi danes učinkovito uresničuje svojo osnovno funkcijo: spodbuja prejemnike k aktivnosti in vključevanju v sfero dela.

Slovenski sistem socialnih transferjev je izjemno kompleksen. Povezuje vse transferje, katerih upravičenost je odvisna od dohodkov in premoženja posameznikov oziroma njihovih družin. Pred letom 2012 so posamezni zakoni različno opredeljevali, kateri dohodek se upošteva pri določanju upravičenosti do posameznega transferja, različno so bili določeni in upoštevani tudi družinski člani. Tako so na upravičenost in višino denarno-socialne pomoči vplivali tudi drugi elementi, na primer varstveni dodatek. Država si je takrat postavila več ciljev sprememb socialne politike: poenotenje socialnih transferjev, odvisnih od dohodkovnega in premoženjskega položaja upravičencev, preprečiti kopičenje socialnih transferjev z oblikovanjem vrstnega reda socialnih transferjev in vpeljava spodbud za prehod prejemnikov socialnih transferjev v sfero dela.

Žal se namreč povsod po Evropi ugotavlja, da postajajo sistemi socialnih pomoči “pasti” oziroma “zanke” revščine, zato poskušajo države z različnimi ukrepi spodbujati prehod prejemnikov na trg dela oziroma druge oblike aktivnosti. Ob tem vpeljujejo raznovrstne recepte, ki so različna mešanica spodbud in prisile oziroma “korenčka in palice”. Bolj kot je sistem liberalen, več je »palice« in manj »korenčka«, o čemer govori že dolga zgodovina sistemov socialnih pomoči.

V Sloveniji je bil tako leta 2012 v okviru obsežnih sprememb sistema socialnovarstvenih prejemkov vpeljan dodatek za delovno aktivnost v obliki ponderja 0,26 glede na znesek minimalnega dohodka. Njegova osnovna funkcija je bila spodbuda prejemnikov socialne pomoči za vključitev v sfero dela. Zakaj? Ker se je ugotavljalo, da posameznik, ki prejema denarno-socialno pomoč (DSP) in je ob tem tudi upravičen do različnih oprostitev plačil (ima na primer pravico do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje), kar ne deluje spodbudno za prehod v zaposlitev, ki je velikokrat začasne narave in z nižjim plačilom. Da sistemu dodamo “korenček”, je bil vpeljan dodatek za delovno aktivnosti, katerega osnovni cilj je bilo izboljšanje materialnega položaja za aktivne prejemnike denarno socialnih pomoči. Želeli smo namreč spodbuditi prehode v sfero dela s tem, da posameznika motiviramo z denarno spodbudo. Ne glede na to, da je bil leta 2012 minimalni dohodek 230 evrov in dodatek približno 60 evrov, je bila njegova funkcija predvsem, da posameznik sprejme delo, tudi s skrajšanim delovnim časom, in za to prejme spodbudo.

Leta 2014 je bilo na predlog prostovoljskih organizacij in sindikatov uvedena tudi možnost prejemanja nižjega dodatka za delovno aktivnost ob vključitvi v prostovoljsko delo. Vse to po načelu, da je vsaka aktivnost boljša kot pasivnost. Danes je teh prejemnikov dodatka za delovno aktivnost okoli 10.000 med skoraj 90.000 prejemniki denarne socialne pomoči. Od teh 10.000 prejemnikov dodatka, jih približno 6.000 dela oziroma je zaposlenih. Težko rečemo torej, da dodatek za delovno aktivnost ne opravlja svoje vloge.

V koalicijskem sporazumu se je koalicija zavezala, da bo dvignila dodatek za delovno aktivnost. Vlada zdaj dela nasprotno: dodatek za delovno aktivnost želi liberalna večina v vladi ukiniti.

Ob trenutnih razpravah o ukinitvi dodatka bi se bilo verjetno pravilneje vprašati, ali je višina dodatka primerna in ali bi ga bilo smiselno časovno omejiti? Smiselno bi bilo vpeljati predlagane dopolnitve s strani prostovoljskih organizacij, s katerimi bi omejili morebitne zlorabe, pa tudi, kako vpeljane programe socialne aktivacije (katerih osnovni namen je prejemnike denarnih socialnih pomoči približati  trgu dela) narediti učinkovitejše z vidika vključevanja najranljivejših in kako doseči, da bodo vključeni prejemniki tudi vztrajali v programu do njegovega konca.

Sam sistem kljub številnim kritikom že sedaj vključuje tudi številne spodbude za prejemnike denarnih socialnih pomoči. Tako mora na primer biti za delo zmožen prejemnik registriran na Zavodu RS za zaposlovanje in mora izkazovati skozi svoje vedenje pripravljenost za zaposlitev. V kolikor v 12 mesecih prejme denarno socialno pomoč več kot 9-krat, mora sprejeti vsako ponujeno zaposlitev. Naš sistem ima vgrajenih torej veliko elementov nadzora in preprečevanja zlorab. Nekateri bi jih poimenovali kot »paternalistične« ostanke nadzora države nad posamezniki, drugi kot nujni element zagotovitve pravičnosti v sistemu vertikalne redistribucije. Ne glede na vse, vprašati se moramo, ali se tovrstne oblike nadzora in preprečevanja zlorab izvajajo oziroma v kolikšni meri deluje sistem implementacije zakonskih določb v praksi. 

Vsak družbeni čas zahteva svoje rešitve. Delovanje sistema socialnih pomoči v času krize ali gospodarske rasti je drugačno, a vseeno se v različnih obdobjih ne rušijo dobro delujoče rešitve. V kolikor je problem višina, jo je moč spremeniti, vsekakor pa je nekorektno zavajanje s strani ministrstva o osnovni ideji vpeljanega dodatka za delovno aktivnost. Najlažje rešitve ponavadi niso tiste, ki dajejo na dolgi rok tudi največje učinke.

Sprejem davčnih sprememb korak v pravo smer za razbremenitev srednjega razreda in pomoč najšibkejšim

Socialni demokrati smo pred volitvami obljubili, da bomo dosegli davčno razbremenitev dela, dvig stopnje obdavčitve na kapitalske dobičke in nadaljnji premik obdavčitve od dela h kapitalu. To so cilji, ki smo jih v pomembni meri uresničili tudi s predlagano davčno reformo.

Od paketa davčnih sprememb smo sicer imeli višja pričakovanja, vendar ocenjujemo, da je pomemben korak v pravo smer. Zaradi tega je 700.000 zaposlenih prejelo višji regres, 50.000 prejemnikov minimalne plače bo letno dobilo 300 evrov več, dviguje se dejanska obdavčitev kapitalskih dobičkov, hkrati pa razbremenjujejo dohodki iz dela.

V koaliciji smo dosegli soglasje, da se izhodiščni vladni predlog popravi tako, da se zgornja meja za vstop v peti dohodninski razred zmanjša na 72.000 evrov namesto predlaganih 80.000 evrov. S tem smo preprečili nepravične razbremenitve pri tistih z visokimi plačami, ki presegajo petkratnik povprečne. Koalicija žal ni sprejela naših predlogov, da bi podoben ukrep uveljavili tudi pri četrtem davčnem razredu.

Koaliciji smo predlagali še, da pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov in oddajanju premoženja namesto splošnega dviga enotne davčne stopnje uveljavimo progresivno lestvico za obdavčitev kapitalskih dohodkov v štirih razredih. S to rešitvijo bi razbremenili male lastnike nepremičnin in male delničarje, povečali pa obremenitev tistih, katerih kapitalski dobički presegajo okvirno 8.000 evrov letno. Pri tem danes žal ni bilo doseženo soglasje o takšnem konceptualnem premiku, smo se pa z ministrom za finance dogovorili, da ta predlog uvrsti v naslednji krog usklajevanj s socialnimi partnerji. Takrat bo mogoče upoštevati tudi naš predlog o znižanju davčne osnove tistim lastnikom stanovanj, ki bodo ta namenili v dolgoročen in cenovno dostopen najem, namesto v kratkoročne zasebne dobičke.

Socialni demokrati davčno reformo torej podpiramo iz naslednjih razlogov:

  • brez spremembe davčne reforme ljudje z minimalno plačo ne bi čutili njenega dviga, saj bi povečanje minimalne plače skoraj v celoti zajela višja dohodnina. Zaradi dogovorjenih sprememb pa bo delavec na minimalni plači v prihodnjem letu prejel 420 evrov več (ob tem pa tudi višji regres, ki ga je bil deležen tudi že letos),
  • največje razbremenitve bo deležen srednji razred, saj je najpomembnejša sprememba obdavčitve zaposlenih in delavcev z letno davčno osnovo med 8.000 in 25.000 evri,
  • z vloženim amandmajem odpravljamo neupravičeno razbremenitev tistih, ki so prejemniki petkratnika povprečnih plač,
  • splošni dvig enotne davčne stopnje na kapitalske dobičke je pomemben korak k uresničenju naših zavez o dvigu efektivne obdavčitve prihodkov iz kapitala, pri tem pa se uresničuje tudi dogovor socialnih partnerjev, da se namesto splošnega dviga davka od dohodka pravnih oseb določi minimalna raven efektivne obdavčitve.

Politiko davčnih razbremenitev je potrebno gledati v celoti, pri tem pa upoštevati tudi nedavno sprejeto razbremenitev regresa, s katero je delavec s povprečno plačo lahko prejel 144 evrov letno več. Tudi to je pomemben del širše slike in dokaz, da tega davčnega paketa ne smemo obravnavati ločeno od drugih vladnih ukrepov.

Socialni demokrati še poudarjamo, da samo z davčno politiko ne moremo reševati problema nizkih plač v Sloveniji. To je izziv za plačno politiko, kjer pozivamo k bolj množični sindikaliziranosti, da se s kolektivnimi vzvodi dosežejo boljše plače in delovni pogoji, pa tudi za prodorno razvojno politiko države. Zato Socialni demokrati zagovarjamo ukrepe za povečanje dodane vrednosti z obsežnejšimi vlaganji v raziskave in razvoj ter za dvig produktivnosti z nadaljnjo tehnološko modernizacijo gospodarstva in boljšim vključevanjem, motiviranjem in organiziranjem zaposlenih.

Tako popravljeno davčno reformo bomo Socialni demokrati podprli. Pri tem nas še vedno skrbi, da dogovorjene spremembe niso fiskalno nevtralne, saj davčna reforma skupaj z razbremenitvijo regresa prinaša precejšen izpad proračunskih prihodkov. Zato poudarjamo odgovornost ministra za finance, da tega izpada ne bo nadomeščal z rezi v socialne in razvojne politike.

Štromajer vodja slovenske delegacije na Dnevu slovenske industrije v Cernu

V želji, da bi poglobili in spodbudili sodelovanje slovenskega gospodarstva s CERN, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pod vodstvom ministra iz vrst SD dr. Jerneja Pikala v sodelovanju z javno agencijo Spirit Slovenija in Gospodarsko zbornico Slovenije organiziralo dvodnevni dogodek Dan slovenske industrije, ki se odvija na sedežu Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) v Ženevi. Slovensko delegacijo, ki jo je sestavljalo 25 podjetij, je vodil državni sekretar dr. Jernej Štromajer.

Dvodnevni dogodek je namenjen slovenskim podjetjem, ki želijo pridobiti ustrezne kontakte in vpogled v način delovanja Cerna in v projekte, ki so potencialno zanimivi za skupno sodelovanje, kot tudi ustvarjanje skupnih poslovnih in razvojnih priložnosti. Podjetja imajo priložnost predstavitve svojih storitev in produktov predstavnikom Cerna, organizirani pa so tudi B2B sestanki.

Državni sekretar dr. Jernej Štromajer je ob priložnosti povedal, da »so slovenski znanstveniki sodelovanje s CERN-om vzpostavili že pred mnogimi leti, pravzaprav še preden je Slovenija postala samostojna država. Slovenski znanstveniki so v desetletjih skupnih projektov s Cernom dosegli več znanstvenih prebojev pri razumevanju temeljnih gradnikov narave in odnosov med njimi. Na podlagi raziskav, ki so jo izvedli v CERN-u, so slovenski znanstveniki objavili več kot 1300 znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah.«

Ženevski Cern, ustanovljen leta 1954, je osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev in sodi med najbolj elitne znanstvene institucije na svetu, saj uporaba njegovih zmogljivosti pogosto povzroči razvoj novih tehnologij. Glavni namen organizacije je zagotavljanje raziskovalne infrastrukture: pospeševalnikov protonov, antiprotonov, težkih ionov, elektronov in pozitronov.

»Izboljšati moramo tudi odnos med gospodarstvom in znanostjo, saj se morata obe področji zavedati strateškega pomena odličnega sodelovanja in skupnega določanja tistih niš na svetovnem trgu, kjer lahko v sinergiji dosežemo najboljše rezultate,« je poudaril Štromajer.

»Zelo sem vesel, da je pridruženo članstvo odprlo možnosti za sodelovanje slovenskega gospodarstva, zato pozdravljam prvi Dan slovenske industrije v CERN-u, za katerega upam, da bo prinesel nove in močnejše odnose ter dal možnosti za skupno znanstveno in gospodarsko delo, povezano z raziskavami in razvojem v CERN-u,« je še povedal državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer.

Pikalo v Kjotu predlagal oblikovanje globalnega raziskovalnega prostora

V Kjotu na Japonskem se je odvijal 16. Forum za znanost in tehnologijo, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik Socialnih demokratov in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Okrogla miza ministrov, pristojnih za znanost in tehnologijo, se je odvijala na temo mednarodnega sodelovanja pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja skozi znanost, tehnologijo in inovacije. V sklopu delovnega obiska Japonske je Pikalo opravil še številna bilateralna srečanja in obiskal Univerzo v Tsukubi ter KEK institut.

Japonska vlada je za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ustanovila središče za promocijo le-teh in je tako lahko za vzgled pri strukturiranju ukrepov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, je dejal minister. Večina današnjih glavnih izzivov je globalne narave, zato jih lahko naslavljamo in rešujemo zgolj s skupnim prispevkom, ukrepi in aktivnostmi držav. Nobena posamezna država teh izzivov ne more razrešiti sama. Zato je dr. Pikalo za naslavljanje ciljev trajnostnega razvoja predlagal, po vzoru Evropskega raziskovalnega prostora, oblikovanje globalnega raziskovalnega prostora.

V Kjotu na Japonskem se je odvijal 16. Forum za znanost in tehnologijo, ki se ga je udeležil dr. Jernej Pikalo.

»Oblikovanje omenjenega prostora predvideva že deklaracija iz Lunda in nam zagotavlja okvir za sodelovanje med državami pri skupnem razreševanju temeljnih izzivov družbe, ki jih lahko rešimo zgolj z uporabo znanstvenih dognanj in inovacij,« je dejal minister dr. Jernej Pikalo. Poudaril je, da je Vlada Republike Slovenije osredotočena na cilje, ki v ospredje postavljajo človeka, družbo in njune potrebe, zato verjamemo, da je potrebno tudi na področju znanosti ustrezno vlogo dati humanističnemu in družboslovnemu raziskovanju.

Ob robu STS foruma v Kjotu, je Pikalo opravil več bilateralnih srečanj. Z rektorjem univerze v Kjotu dr. Juichijem Yamagiwo sta sodelovanje med slovenskimi in japonskimi visokošolskimi institucijami ocenila za zadovoljivo in se strinjala, da omogoča še številne priložnosti za krepitev in širitev sodelovanja. Prioritete Univerze v Kyotu se odlično ujemajo s prioritetami Slovenije in njenih institucij. Priložnost za sodelovanje pa predstavlja tudi skorajšnja ustanovitev mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco (IRCAI), ki bo deloval v Ljubljani.

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo se je v sklopu obiska srečal tudi s predsednikom Foruma za znanost in tehnologijo Koji Omijem, kjer je pozdravil odlično sodelovanje med Slovenijo ter Forumom za znanost in tehnologijo. Slovenija letos na njem sodeluje tudi z dvema mladima raziskovalcema v programu bodočih voditeljev. Delovni obisk je Pikalo sklenil še z ogledom in srečanjem na Univerzi v Tsukubi in KEK inštitutu, ki se ukvarja z jedrsko fiziko.

Poznič: Vlada ne podpira dviga RTV prispevka

Minister za kulturo Zoran Poznič se je danes pri predsedniku vlade udeležil sestanka z vodstvom Radiotelevizije Slovenija in predstavil stališča o financiranju javnega zavoda. Ministrstvo za kulturo je namreč mnenja, da zvišanje RTV prispevka ne predstavlja pravega odgovora na nakopičene težave, ampak je treba zanje poiskati celovitejše rešitve tudi z novim zakonom o največjem javnem medijskem servisu v državi.

Predstavniki vlade so generalnemu direktorju RTV Slovenija Igorju Kaduncu tudi povedali, da država ne more zagotoviti pričakovanih 8 milijonov evrov v obliki interventnih sredstev iz državnega proračuna. Stroški RTV Slovenija se povečujejo neodvisno od razpoložljivih sredstev, zato je treba razdelati ustrezno obliko financiranja, ki bo RTV Slovenija kot najpomembnejšemu javnemu medijskemu servisu zagotovila dolgoročno stabilnost in razvoj.

Minister za kulturo Zoran Poznič je na sestanku poudaril, da je v času zmanjšanih možnosti za ohranjanje kakovostnih medijskih vsebin in profesionalnih standardov RTV Slovenija izjemnega pomena za demokratično izmenjavo in participacijo, družbeno povezanost ter kulturno ustvarjalnost. To je mogoče doseči le s celovito prenovo zakona o RTV, ki bo omogočil nujne posodobitve in razvoj javnega medijskega servisa.

Na to je ob finančnih težavah, ki jih izpostavlja vodstvo RTV Slovenija, pokazala tudi nedavna razprava o odprtih vprašanjih na Odboru Državnega zbora za kulturo. Zakon iz leta 2005 je namreč zastarel in ne omogoča potrebnih rešitev, ki jih RTV Slovenija ima v času spreminjajočih se razmer v medijskem in družbenem okolju. V tako regulirani dejavnosti, kakršna je dejavnost javnih medijskih servisov, je namreč zmožnost izpolnjevanja njihovega poslanstva odvisna tudi od prilagajanja regulacije novim okoliščinam. Zakonske spremembe bodo tako morale rešiti vprašanje financiranja, da se zagotovi dolgoročna stabilnost, kakovost in relevantnost javnega medijskega servisa ob hkratni ohranitvi avtonomije in neodvisnosti Radiotelevizije Slovenija.

Ministrica Katič se je zavzela za večanje zaupanja ljudi v pravno državo

Ministrica za pravosodje Andreja Katič se je v Kranjski Gori udeležila Dneva slovenskih odvetnikov. Tradicionalnega dogodka, ki ga vsako leto organizira Odvetniška zbornica Slovenije, so se udeležili tudi predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez, predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič, predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, generalni državni tožilec Drago Šketa, generalni državni odvetnik mag. Jurij Groznik, župan Občine Kranjska Gora Janez Hrovat predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj in predstavniki Odvetniške zbornice iz tujine.

Ministrica Katič se je v Kranjski Gori udeležila letošnjega Dneva slovenskih odvetnikov. V nagovoru se je zahvalila odvetniški zbornici za konstruktivno sodelovanje in hkrati poudarila, da se na Ministrstvu za pravosodje zavedajo določenih izzivov. “Z veseljem lahko povem, da smo nekatere že rešili. V mislim imam predvsem odvetniško točko in vesela sem, da smo s konstruktivnim sodelovanjem to rešili,” je poudarila ministrica Katič.

“Pred nami pa so še števili drugi izzivi in Odvetniško zbornico tu vidim kot enega izmed pomembnih sogovornikov pri soustvarjanju pravne države in predpisov. Moj način dela je nekoliko drugačen, saj želim vključiti čim širšo skupino ljudi v pripravo predpisov, za katere pa se vsi skupaj strinjamo, da se jih je treba lotevati s tresočo roko, saj želim, da je tisto kar pošljemo v parlament usklajeno z vsemi pravosodnimi deležniki. Zato naj se na tem mestu zahvalim vsem za dobro sodelovanje pri pripravi novele Zakona o Kazenskem postopku pa tudi za pripravljenost sodelovanja pri spremembah, ki jih bomo skupaj oblikovali pri pripravi Kazenskega zakonika ter pri vseh ostalih predpisih, ki jih še imamo v načrtu,” je povedala Andreja Katič.

Ministrica se je v svojem nagovoru dotaknila tudi poslanstva odvetniškega poklica. “Ste pomemben segment pravosodja. Vaša vloga tako v sodnih dvoranah kot tudi v javnosti je pomembna predvsem z vidika najširšega zaupanja v pravno državo, saj ste vi tisti, ki zastopate interese posameznikov in posameznic oziroma strank v različnih postopkih. Žal pa smo v zadnjem času priča temu, da se boji iz sodnih dvoran vse prepogosto odvijajo tudi v medijih, kjer pa procesne pravice niso tako natančno določene, kot bi si želeli in v sklopu tega tudi sama apeliram na vas, da vsi skupaj delujemo s takšnim ciljem, da večamo zaupanje državljank in državljanov v pravno državo in neodvisno delovanje sodstva,” je še izpostavila ministrica za pravosodje.

Z novimi vlaganji za pospešen razvoj kulture

Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. Minister za kulturo mag. Zoran Poznič je ob sprejemu izrazil zadovoljstvo, da se bo z novimi vlaganji zagotovil pospešen razvoj na področju kulture. »Kulturno polje je popolnoma podhranjeno, to je način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo,« je izpostavil Poznič in dodal, da gre tudi za politično zavezo iz aktualnega koalicijskega sporazuma.

Od leta 2009 smo beležili upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato je Ministrstvo za kulturo pripravilo predlog zakona, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna.

»Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,« je o bistvenih prednosti novega zakonodajnega predloga povzel Poznič.

Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. »Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,« še o pomembnih razlogih za sprejem predloga zakona povedala državna sekretarka Culetto.

Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021 – 2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove.

Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin. S predlaganim zakonom pa Socialni demokrati tudi izpolnjujejo obljubo o Samozavestni Sloveniji.

Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti. 

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom SD bo tako, v obdobju od leta 2021 do leta 2027, zagotovilo 122.600.000 € v skladu z javno finančnimi zmožnostmi države, omogočeno pa je tudi dopolnjevanje sredstev z donacijami.

Pikalo napovedal delovno skupino za pripravo predlogov za izpolnitev ustavne odločbe

Podpredsednik Socialnih demokratov in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je napovedal imenovanje strokovne delovne skupine, ki bi oblikovala usklajena izhodišča za spremembe zakonodaje, s katerimi bi izpolnili ustavno odločbo o financiranju zasebnih šol.

V strokovno delovno skupino bodo vabljeni predstavniki vseh poslanskih skupin, ravnateljev osnovnih in srednjih šol, sindikata, predstavnike zasebnih šol, strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja ter pravnike.

“Upam, da bomo uspeli zbližati stališča in v doglednem času končati to zgodbo, ki se vleče predolgo. Iskali bomo tako strokovni kot politični konsenz,” je v izjavi glede uresničitve ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol poudaril minister dr. Pikalo.

Novela ZOFVI je bila v DZ sicer sprejeta, a ob ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta julija letos ni dobila zadostne podpore, zato bo potrebno najti nov konsenz, ki bo zavaroval kakovostno mrežo javnih šol, saj je po mnenju SD ključni razvojni cilj Slovenije kakovostna izobrazba vseh, hkrati pa je dobra izobraženost prebivalstva primerjalna prednost Slovenije v globalnem svetu.

Kot je še pojasnil minister dr. Jernej Pikalo, je bilo doslej na mizi že veliko predlogov za uresničitev ustavne odločbe, da je bilo vsem bolj ali manj jasno, da nobeden ni užival zadostne politične podpore. Po njegovem mnenju tudi nima smisla vlagati “zakon na zakon”, še posebej, če nima jasne politične podpore.